Durmitor: Crvena Greda, 2175 m

Po Trnovačkem jezeru so sledili trije dnevi v Durmitorju, od 19.08.2012 – 22.09.2012

Zjutraj sva pojedla zajtrk v hotelu in se odpravila na pot proti Črni Gori. Odločila sva se, da se bova peljala skozi Durmitor do Kolašina. No, ko pa sva ravno v Durmitorju pa se lahko za kakšen dan ustaviva in si pot do Prokletij razdeliva na dva dela. Kmalu sva bila v Žabljaku in nastanila sva se v kampu Razvršje. Žabljak in Durmitor sva obiskala že tri leta nazaj in hitro sva ugotovila, da se je število turistov močno povečalo. S turisti pa se širijo tudi vikendi, hoteli, trgovine.. in narava bo v tem primeru verjetno zopet potegnila kratko. Upam, da bodo v prihodnosti Črnogorci znali obrzdati apetite investitorjev in podkupljenih politikov, ki jim za naravo ni mar. Takoj sva izdelala načrt kaj bova osvojila in za naslednji dan sva si izbrala malce lažji pristop na Crveno Gredo. Zjutraj sva vstala zgodaj in v sončnem siju pojedla rahel zajtrk. Iz kampa sva krenila proti Črnemu jezeru in ugotovila, da je v primerjavi z letom 2009 jezero zelo siromašno z vodo. Nadaljevala sva proti jezeru Zminje, ki je bilo malo bolj napolnjeno z vodo. Pot se začenja vzpenjati skozi čudovit smrekov gozd in kmalu sva bila na planini Črepulj poljana. Sledil je počitek in kmalu sva nadaljevala proti vrhu. Pot po krajšem vzponu zavije na desno proti vrhu, ki ga že lahko vidite. Sledi lep sprehod mimo mnogih brezen in vrtač do zadnjega strmega vzpona, ki vodi do vrha. Tam se odpre lep razgled na vse glavne vrhove Durmitorja in ravninski del skupaj z Žabljakom. Sledil je spust mimo Jablan jezera, ki je bil prav tako bolj suh. Vročina je pripekala in kmalu sva prispela do gozdička. Mimo Jezera Barno, ki je bilo skoraj čisto brez vode sva hitro prispela v Ivan Do. Sledil je še sprehod do Žabljaka, pivo v senci in vrnitev v kamp.

Ovce v Durmitorju.

V žabljaku pa se nahaja pekarna v kateri sva takoj našla nekaj slastnih slaščic. Vsekakor spadajo v staro šolo slaščičarstva brez kakršnihkoli omejitev na področju masla in sladkorja.

Crno jezero je bilo precej prazno.

Zminje jezero je izgledalo malo bolj polno.

Kmalu sva bila na planini Črepulj poljana.

V ozadju se vidi vrh Crvene Grede.

Na poti proti vrhu so se bohotile čudovite rožice.

Pogled v dolino. Precej odrezano.

Pogled na Šljeme na drugi strani.

na vrhu se lepo vidi jezero med smrekami. še dobro, da gre za nacionalni park drugače imam občutek, da smrek ne bi bilo več.

Jablan jezero pa je že videlo boljše čase.

Veselje je vseprisotno.

Večerja