Velika Baba, 2127m

Vzpon po zelo zahtevni poti na Veliko Babo in izpraznitev akumulatorja v avtu. Mraz v Ravenski Kočni ga je dokončno uničil.

Včeraj se je obetal čudovit dan v gorah in odločil sem se za malce bolj “akcijsko” turo. Z Mojco sva se odpeljala do Ravenske Kočne. Od tam sva se skozi Žrelo povzpela do koče na Ledinah. Skozi žrelo sem se v zimskih razmerah že lansko leto povzpel z Marjanom. Tokrat me je zelo zanimalo kako pot izgleda brez snega. No, lepo je zavarovana. Edina težava je malce krušljiv teren, zaradi katerega je potrebno biti previden pri koraku. Od koče na Ledinah pot zavije levo pod steno Ledinskega vrha, ki jo prečimo na nekaj izpostavljenih delih. Pot je zopet odlično varovana z jeklenicami in za iskušenega gornika ne predstavlja večjih težav. Skala je zelo krušljiva in obvezna je čelada. Sledi kratek spust po jeklenici in že smo v steni Babe. Tukaj pa se naklonina malo poveča ampak se zelo izboljša kompaktnost skale. Navpično plezamo po jeklenici in lahko le uživamo. Sčasoma izstopimo iz stene na stezo, ki vodi iz Savinjskega sedla. Do vrha je še 15 minut hoje. Na vrhu sva dolgo uživala sama dokler se nama ni pridružil možakar iz Avstrije. Tudi on se je povzpel po enaki poti. Po pogovoru sva ugotovila, da imam jaz Hallux limitus on pa Hallux rigidus. Med nama pa je 20 let razlike. Težave pri njem so se začele približno takrat kot pri meni. Zanimivo se je bilo pogovarjati z nekom, ki se je moral spopasti z enako težavo kot jaz. Drugače pa je možakar prišibal gor, se malo okrepčal in kaj kmalu tudi odšibal dol. Za 57 let res v odlični kondiciji. Spustila sva se po grebenu proti Jenkovi planini. Na poti je zopet potrebno paziti na krušljiv teren. Počasi sva prišla du čudovite Jenkove planine in ostal nama je še spust do avta. Pri avtu pa mraz kot v hladilniku. V trenutku, ko obrnem ključ v ključavnici pa veliko presenečenje. Ni elektrike. Lučke ponorijo, avto pa niti ne zakašlja. OHHHHH sranje. Gleda na to, da sva bila še edina na parkirišču v Ravenski Kočni nama ni preostalo drugega kot da pokličeva asistenco, ki jo imam sklenjeno pri Zavarovalnici Maribor. Aha tudi gsm signala ni. Super. Vzela sva nahrbtnike in se odpravila proti gostišču ob jezeru na Jezerskem. Na poti sva poklicala pomoč. V roku 40 minut je iz Kranja pridrvel gospod Konkolič. Skupaj smo se odpeljali do avta in z električnimi kabli vžgali avto. Asistenca Zavarovalnice Maribor se je v tem primeru res izkazala. Srečno sva prispela domov. Jutri pa po nov akumulator.