Čompe v Sorici. S kolesom iz Ljubljane na Soriško planino.
Včeraj dopoldan kličem Marjana, da izvem kako je s poškodbo gležnja, ki jo je staknil na četrtkovi telovadbi. Pove mi, da bolje ampak, da ne ve kako bo danes v Sorici igral. Čakaj kje? Izvem, da imajo s Čompam koncert v Sorici. Opa, to pa je priložnost, da združim športno aktivnost in čudovito naravo s kulturnim programom. Prav kultura na račun športa pri meni precej trpi. No danes bo drugače. Naložim kolo s torbam, se poslovim od Mojce, ki mi v svojem ustvarjalnem zanosu še uspe pomahati in že s kolesom drvim proti Soriški planini. Medtem, ko drvim mimo Ljubljane, Medna, Sore, Škofje Loke mi v glavi bobnijo verzi iz Uspavanke za dnevno rabo, Rož noči, Regi… Spomnim se, ko sem prvič slišal te pesmi so mi na lica pritekle solze, srce pa mi je razbijalo kot noro. In podobne občutke dobim na kolesu, ko zadihan svež zrak, ženem telo, opazujem naravo in mi srce igra. Njihove pesmi mi povišajo utrip, zdranijo čute in me napolnijo z nenavadno mešanico žalosti in veselja, ki ima za rezutat presežek energije, ki čaka na eksplozijo. Napolnjen z energijo drvim po Selški dolino mimo Železnikov.
Legendarna tabla Soriška planina.
Po vasi Selce se cesta odcepi desno in klanec se postavi pokonci. V hudi vročini pritiskam pedalke kot nor in v ritmu črnih krokarjev nad mano napredujem v višave. Pri kapelici se ustavim, popijem liter vode, pojem pet suhih fig in šibam naprej. Vročina in klanec me zdelujeta vendar, ko prispem v Sorico, ob pogledu na čudovito vas pospešim pedalke. “Ukaz je dan bedeti in brez miru trpeti. Nazaj ni več poti”.
Vas Sorica. Čudovito.
Za mano je Sorica in ostaja mi vzpon na Soriško Planino. Po ponovnem “grizenju” v klanec prispem na planino. Marjan me čaka pri pastirju Žigi. Na planini malo spoznavamo krave in delo pastirja, poklepetamo in približa se tonska vaja.
Danes pastirji namesto konjev ali lastnih nog uporabljajo tudi motor.
Marjan se odpelje v Sorico, jaz pa na kolesu opravim 6 kilometrski spust do gostišča Mecesen s kulturnim domom kjer bo koncert. Medtem, ko se Čompe pripravljajo, se spočijem, odžejam z mrlim pivom in kot bi mignil je tukaj koncert.
Vas Sorica z gostiščem Macesen in kulturnim domom.
Najprej sta na vrsti duo Bakalina, ki nas pošteno nasmejita. Čestitke za Banda kravatrska. Za njima pa Čompe. Po koncertu se še malo zaklepetam z Nežo in kmalu z Marjanom z naloženim Kangoojem drviva domov. Med potjo filozofiram in filozofiram…Dobro, da se Marjanu da poslušati. No sej ni imel druge izbire. Ahh kaj češ, bilo je fino. Še kdaj. Upam, da bodo posneli še kakšen album. Aja prekolesaril sem 64 km, sedel na riti 3 ure in 40 minut ter se povzpel iz višine 298 metrov na 1300m.
