Včeraj sva se z Mojca odpeljala do Divače. V Divači sva zavila desno proti vasi in pokopališču Dolnje Ležeče ter nadaljevala pot po cesti, ki pripelje v Famlje. Pri tabli, ki vas levo usmeri na letališče Sežana sva zavila levo in pustila avto ob cesti. Od tu sva se peš odpravila na krožno pot, ki naju je peljala mimo letališča čez Gabrško goro na Vremščico. Iz vrha Vremščice sva se po Magajnovi poti spustila do vasi Dolnje Vreme. Kmalu sva se znašla v soteski reke Reka kjer sva po čudoviti poti raziskovala kanjon reke. Pot naju je ponesla tudi mimo Škocjanskih jam kjer sva odkrila “ilegalni” vhod v jame, ki pa je bil zaprt z železnimi vratci. Povzpela sva se še do Cerkvice v Škocjanu in pri turistični  kmetiji Pr’Betanci spila mrzlo pivo ter se vrnila do parkiranega avta. Čudovita krožna pot traja nekje med 6 -7 ur. Priporočam, da jo prehodite spomladi, ko so travniki polni čudovitih rožic, drevesa dobivajo svojo zeleno obleko in češnje bele cvetove. Čeprav pot orientacijsko ni zahtevna, vam bo v pomoč zemljevid Slovenska Istra ( Čičarija, Brkini in Kras ) v izdaji PZS. Uživajte v lepotah slovenskega primorja.

[Show slideshow]

Prekrasen dan in čas za nov vrh nad 2000 metri. Vrh Korena se dviga 1999 metrov nad morjem. Pozimi, ko je prekrit z debelo snežno odejo se njegova višina poveča za vsaj 1 meter in že ste 2000 metrov nad morjem. Odpeljete se čez Kamnik proti Kamniški Bistrici. Tik pred postajo gondole, ki pelje na Veliko planino zavijete levo. Po dolini Korošice se lahko peljete z avtom ali pa se sprehodite peš in si pred vzponom ob potoku Korošica dobro pretegnete noge. Na Vrh Korena pelje dobro markirana pot. Na vrhu se odpre razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in danes so se dobro videli tudi Julijske Alpe. Na poti navzdol je sonce močno ogrelo sneg in na posameznih delih poti se je pošteno vdiralo. Ob spustu po strmini je Marjanu uspelo zlomiti eno do pohodnih palic. Lep sončen dan v gorah pač, juhuhu.

[Show slideshow]

Mladi lepe dneve preživljajo doma pred televizijskimi in računalniškimi zasloni. To je dejstvo. Vsi tisti, ki še nismo obupali nad to resnico se že leta trudimo, da bi mlade zbezali ven in jih navdušili za šport. Še vedno je tako živ spomin na pomladno sapico, ki me je hladila, ko sem se s kolesom, oborožen samo s košarkaško žogo, peljal proti “plati” zraven Partizana v Polju. V trenutku, ko sem prispel, me je plata in vzdušje na njen potegnila vase in 2 – 4 ure kasneje sem se popolnoma izmučen s kolesom pripeljal nazaj domov. Preberi si več →