Brana, 2253m

Včeraj, na najbolj vroč dan v letu pa je bil čas za solo akcijo oziroma “turiranje” na goro. Alarm je zvonil ob 4:30 (too much zgodaj). Takoj po nekaj metrih sem zažutil vročinski udar in vedel sem, da me čaka vroč dan. Ob 5:40 sem v Kamniški Bistrici začel vzpon na Brano. Potrebno je bilo premagati 1653 višisnkih metrov. Od koče v Kamniški Bistrici do koče na Kamniškem sedlu sem potreboval 2 uri. Med vzponov je bila taka sopara, da mi je znoj polzel po nogah v čevlje in nogavice sem imel popolnoma premočene. Da ne govorim o majici in hlačah. Na sedlu je na srečo pihal veter in zopet se je dalo normalno živeti. Na Brani sem stal ob 8:30 in se ob močnih sunkih vetra razgledoval naokoli. Poiskal sem si poličko malo pod vrhom in v zavetrju opazoval okoliške vrhove. Čakal me je še spust, ki je do melišča potekal previdno, naprej pa v hitrem tempu mimo koče v dolino. Pri avtu sem bil ob 10:33. Ohladil sem se v Bistrici in odpeljal domov v “savno”. Na turi pa sem prvič obul tudi svoje nove Zamberlan čevlje. Stare Garmont čevlje sem moral žal zapustiti saj podplat ni več zagotavljal dobrega oprijema. Dobro sem jih zrabil. Tokrat pa sem iskal malo trši, robusten čevelj, ki pa je dovolj lahek in ga lahko nosiš tudi v bolj mokrem okolju. Odločil sem se za Zamberlan Pelmo Plus GT RR model. Predvsem sem moral biti pozoren na to, da imam v sprednjem delu čevlja dovolj prostora za moje “narinjene” členke na palcih. Računati pa sem moral tudi na ortopedske vložke, ki mi razbremenijo palce in obremenijo notranji srednji del podplata. Zamberlan je ustrezal tem zahtevam in čevelj je bil zrel za preizkus v praksi. Še vsak čevelj me je na začetku ožulil in vedel sem, da tokrat ne bo drugače. Sprva nisem vstavil svojih vložkov in po pol ure hoje sem že imel žulje na tetivi. Pripomoglo je tudi to, da sem imel popolnoma namočene nogavice in posledično mehko kožo. Kasneje sem zamenjal nogavice, vstavil vložke in brez težav nadaljeval s hojo. Kar se tiče oprijema na skali in stabilnosti čevlja pa lahko rečem, da se je čevelj odrezal odlično. Na Brano sem poskakoval kot gams in mislim, da se bodo odlično obnesli tudi v prihodnosti.

15. 07. 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Košutnikov Turn, 2133m

Danes pa sva z Marjanom skočila na Košutnikov Turn. Zaradi napovedi hude vročine sva ob 7:00 že hodila in se na vrh povzpela ekspresno v 1 uri in 20 minut. Avto sva pustila na parkirišču pod planino Dolge njive od koder je po kažipotu cca.2 uri hoje do vrha. Višinske ni veliko, klanec pa ne popušča. Proti vrhu je treba malo poprijeti za skalo vendar nič hujšega. Na vrhu sva nahranila planinske kavke in se spustila po vzhodni poti nazaj do planine.  Na poti nazaj so se nekateri šele počasi vzpenjali, sonce pa je že močno pripekalo. Na planini sva se še malo družila z oslom in se na poti nazaj ustavila še pri potoku. Namočila sva noge, se ohladila, kakšno rekla in se odpeljala domov. Popoldan pa sem se lotil čiščenja kolesa. Lep dan ni kaj.

10. 07. 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Planina Razor, 1315m

Po tolminskih rovtah s kolesom

Planina Razor je en izmed prečudovitih kotičkov v naših planinah. Včeraj sva se odpravila s kolesom iz vasi Ljubinj, ki se nahaja blizu Tolmina. Naredila sva krožno pot. Vzpela sva se čez planino Lom in Kal do koče na Planini Razor. Vrnila pa sva se po mulatjeri proti Tolminskim ravnam in se spustila v Tolmin. V Tolminu sva se na sotočju reke Soče in Tolminke malo spočila in skrila v senco. V hladni Soči sva namakala noge in se lepo shladila saj se je Tolmin razgrel kot pečica.  Pot poteka ves čas po čudoviti naravi pod Julijci.  Vzpon poteka večinoma po asfaltni cesti in betonskih ploščah, na koncu pa po ne prevež zahtevnem kolovozu. Spust po mulatjeri pa je druga zgodba in ga brez gorskega kolesa in osnovnega znanja ne priporočam. Drugače pa ni panike. Cilj izleta so bili štruklji v koči na Planini Razor, ki pa na žalost niso več isti kot pred leti. Za moj okus so bili to najboljši štruklji daleč naokoli. Očitno pa se je sedaj zamenjala kuharica in štruklji niso več to kar so bili. Pomalicala pa sva odličen brezmesni ričet. Izlet sva zaključima na Mostu na Soči kjer sva se odžejala in ob Soči sprehodila najine zmatrane nogice.

09. 07. 2011 Avtor: admin Kategorija: kolesarjenje