Arhiv za ‘hribolazenje’

← Novejši zapisi
Starejši zapisi →

Storžič, 2132m

Januar 16, 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Piramida Storžič in gnil sneg na lep sončen dan

Lepo sončno vreme, prijetna družba in gnil sneg so zaznamovali včerajšnjo soboto. Z Denisom in Kristino sem se odpravil na Storžič. Izbrali smo pot iz Jekarice. Pripeljali smo skozi dolino Kokre proti Jezerskemu in pri gostišču Kanonir zavili levo. Po gozdni cesti smo se pripeljali do izhodišča kjer smo se hitro povzpeli na Bašeljsko sedlo in potem še na vrh. Vreme je bilo čudovito in po dolgem času sem se spet lahko pošteno nasončil. Na vrhu je žal pihalo, zato nismo ravno dolgo zdržali. Edina slaba stran današnjega izleta ja bil sneg, ki se je zaradi visokih temperatur hitro spreminjal v brozgo. To je precej otežilo hojo z derezami.Sicer pa je snega malo. Na nekaterih senčnih delih pa nas lahko preseneti tudi led. Ob povratku je cesto blokirala gozdna predelovalna enota na štirih kolesih, ki je predelovala gozdne odpadke v lesno maso. V pogovoru z možakarjem sem izvedel, da se večino Predvora greje na ta način. No, počakali smo kakšnih dvajset minut in cesta se je sprostila. Do vrha smo porabili 2 uri in 45 minut. Skupaj z malico in sončenjem pa smo za turo porabili 6 ur.

Ni komentarjev →

Struška (Veliki vrh),1944 m

Januar 04, 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Na prostranstvih Struške.

V četrtek, dan pred silvestrovim sem Mojco pustil samo doma (malo več o njenem stanju po poškodbi bom spregovoril naslednjič) in se odpravil na Struško. Pridružil se mi je Marjan, vedno željan planinskih lepot in čudes. Obetalo se je čudovito vreme in prelep dan. Struška je manjše pogorje na meji s sosedno Avstrijo v Karavankah.Odpeljala sva se do Javorniškega rovta nad Jesenicami in se po navodilih Vladimirja Habjana odpravila na krožno pot. Uživala sva v lepotah Karavank, napolnila zaloge vitamina D, se enkrat tudi malo izgubila.  Struška je v snegu resnično lep izlet z razgledi na Julijce in Karavanke. Med spustom do Belske planine je Marjan s svojim odrsavanjem po snegu zabaval planince na klopci pri bajti. Le ti so ugibali kdaj ga bo končno spodneslo (seveda niso vedeli, da ima v nahrbtniku tudi dereze, ki se mu jih ne da obuti). Drsenje je bilo posledica neprimernih planinskih čevljev, ki jih je imel obute. Tudi kasneje na poti kjer sva zašla je imel veliko težav s spodrsavanjem in to ga je dokončno izučilo (moji nasveti ga pač niso uspeli premakniti), da si mora nabaviti primerne planinske čevlje za hojo v gorah pozimi.Vzpon je trajal 2 uri in dvajset minut, spust pa zaradi mojih avanturističnih vložkov  3 ure in pol.

Komentar (1)

Ojstrica, 2350m

December 16, 2010 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

V hladilniku Ojstrice in okoliških vrhov ali ninje napadajo vrh.

Ojstrica pozimi

Danes sem se povzpel na Ojstrico. Lepotico sem zadnje mesece dolgo opazoval z okoliških vrhov in odločil sem se, da jo obiščem. Poklical sem Denisa in že sva šibala proti dolini potoka Lučka Bela. Zaradi snega sva avto pustila kakšne 3 km pred običajnem izhodiščem. Temperatura je bila izjemno nizka in sneg se je vdiral. Nekaj težav sva imela tudi z ruševjem, ki ni bilo popolnoma pokrito s snegom. Mimo Starih Stal sva prispela do potoka, kjer je bila pot zaradi vdirajočega snega že precej naporna. No, ugotovila sva, da bi bilo najbolje natakniti dereze in se povzpeti kar direktno po potoku. Voda je bila popolnoma zmrznjena in hitro sva napredovala. Sčasoma sva prispela do Praga na višino 1910m in veter je pobesnel. Temperatura se je spustila še za nekaj stopinj in nujno je bilo natakniti podkape, ki se je izkazala za enega najboljših nakupov zadnje čase. Spustila sva se do Korošice in se v zimski sobi na -9 malo pogrela in okrepčala. Ojstrica je bila v tistem trenutku v oblakih in hitro sva morala sprejeti odločitev ali se povzpneva do vrha. Malo naju je preganjala tudi ura, ki je že kazala 12:30. Ajde greva. V kolikor naju ujame tema pa imava luči. Počasi sva napredovala in Denis me je verjetno kar nekajkrat preklel. Kasneje mu je bilo žal (: Meča je navijalo in srce je nabijalo. Na vrhu se je pokazalo malo sonca, vendar popolnoma se ni razkadilo. Zaradi vetra in mraza sva jo hitro popihala nazaj. Pri koči sva pobrala palice, nakaj malega vrgla v usta in se pospešeno čez Prag vrnila v dolino. Ujela naju je tema in zadnjih 45 minut sva se v družbi lune izmučena privlekla do avta. HUDO !!! Hodila sva 8 ur in 45min. Svoje je dodal še sneg in mraz, ki je danes resnično pokazal zobe. Vremenska napoved se je glasila -19 na 2.500 metrih in mislim, da na 2350 ni bilo dosti manj. Bravo Denis.

Komentarji (2)

← Novejši zapisi
Starejši zapisi →