Vošca, 1737m
Turna smuka v najslabših možnih razmerah. Gnil sneg. Oblačno vreme. Kupi trdega snega.
Na vrhu vas čaka razbitina z lepim pogledom na Julijce.
Danes sva se odpravila na Vošco. Odločil sem se, da bom letos preizkusil prav vse možne snežne razmere za turno smuko. Štartala sva iz Srednjega Vrha. Močna odjuga med tednom je naredila svoje in vedela sva, da naju čakajo slabe razmere. In res je bilo tako. V začetnem delu poti je bil sneg gnil in preluknjan s stopinjami planincev kar je otežilo vzpenjanje s smučmi. Poleg tega se je še pooblačilo in sonce se je ves čas skrivalo za oblaki. Prevladovali so odtenki sive barve v vseh možnih oblikah. Višje nad 1.400 metri je južni sneg ponoči pomrznil in smučanje je bilo podobno nekakšnemu prebijanju med in čez kupe trdega snega. Začetni spust z vrha pa je postregel s skorjo, ki se predira. Pod njo pa je težak in malo moker sneg. Skozi gozd pa sem bolj odrsaval kot kaj drugega. Na strmem delu na jasi pa sem le uspel malo smučati. Podlaga pa je bila trda kot beton. No, pa sva preizkusila še res res slabe razmere za turno smuko.
Mojca s krpljami rine v strmino.
Krplje pomagajo, da se ne udira.
Že med vzponom pa so se pokazale Mojstrovke in Jalovec.
Vrh Vošce od koder se je res stežka smučalo dol. Vrhnji del snežne odeje je skorja, ki se predira. Pod njo pa težak in malo moker sneg.
Na vrhu pa vseeno lep pogled na Julijce.
Joj kaj delam tukaj na smučkah 🙂
