Arhiv za ‘hribolazenje’

← Novejši zapisi
Starejši zapisi →

Brda, 2008m

Marec 16, 2013 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, smučanje

Prelep sončen turno-smučarski dan v gorah nad Pokljuko

brda

Vrh Brda v daljavi.

Po obdobju slabega vremena je končno napočilo lepo sončno vreme. Res sem že imel dosti vlažnih dni, ko po Rožniku ali Orlam tekam in ne vem ali bom zraven morda še zaplaval. Poleg dežja pa me dodatno zamori še preživljanje vlažnih dni v kleti fitnesa v družbi “modelov” z obsegom roke enakim moji nogi. Kot naročeno se je pojavil nov sneg in nizke temperature. Poleg vremena pa si je na srečo smuko zaželel tudi Matjaž. Rečeno storjeno in že sva šibala proti Pokljuki. Zaradi obilnih novih padavin v Julijcih se je Matjaž odločil za turo na Brda. Takoj na začetku poti so naju presenetile velike jeklene pošasti v gozdu, ki so odvažale res lepe lesene hlode. Verjetno gre les naprej v Avstrijo, Italijo, Dansko, Madagaskar…Sami pač ne vemo dobro kaj bi s tem lesom počeli. Še ena od sramot Slovenije zaradi katere pa se ne razburja preveč ljudi. Bolj važno je koliko zmag bo še dosegla Tina Maze ali pa kdo bo sestavil vladno koalicijo. Matjaž zašiba v hrib in kmalu sva pri koči. Odvijeva desno in kmalu dohitiva Katjo in Mateja. Ugotovimo, da je na pobočju veliko novega nepredelanega snega in Matjaž se previdno povzpne navzgor. Ostali počakamo in se mu kmalu pridružimo. Nadaljujeva naprej in vidiva, da sva prva po obilnem sneženju. Kmalu sva pod vrhom. Sledi še kratek vzpon po trdi spihani podlagi in prispeva na vrh. Kako bi opisal veselje na vrhu? Sonce, dobra družba, razgledi, suhe fige, čaj. Noro. Po uživanciji na vrhu se skupaj spustimo v dolino. Pri spustu se menja trda podlaga na vrhu, nato napihan sneg, klože, vsega po malem. Matjaž nas nato popelje v smeri naravnost proti koči in prispemo do kratke strme grapice. Previdno eden za drugim se spustimo in ugotovimo, da gre danes za najboljši del smučanja. Strmo, dovolj trdo – odlično. Sledi malce vijuganja in spusta po celem snegu do koče in uživancija na soncu št.2. Po premoru odsmučamo navzdol in se poskušamo izogniti množici planincev in turnih smučarjev, ki so namenjeni do koče in morda naprej na Mrežce. Matjaž med potjo izgubi cepin, a na srečo ga jaz skoraj povozim in ga zato opazim. Posloviva se od Katje in Mateja in nadaljujeva po sledeh ogromnih pnevmatik gozdarskega stroja do avta. Kakšna huda uživancija je bila pa to danes. UFFFFF.

vzhod

Zjutraj v Kranju čakam na parkirišču in pozdravi me sonce.

Jeklena pošast odvaža smreke. Le kam?

Strmo pobočje z veliko novega snega. Previdno smo se ga lotili.

Pogled z vrha proti Lipanskem vrhu, Malem in Velikem Draškem vhu….

Opa, kakšni razgledi na Triglav in Rjavino.

Ves srečen skačem naokrog.

brda

Matjaž smuča z vrha. Prelepa kulisa.

Strma grapica. Prvi se je loti Matjaž. Ostali zvedavo opazujemo.

Normalno smo tudi malo “štanfali”.

Ni komentarjev →

Škrbina prednje Špranje, 2138m

Marec 05, 2013 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, smučanje

Na turno smuko v zahodne Julijce v Italiji

Pogled na Montaž iz Škrbine prednje Špranje.

Danes sva se z Matjažem v prelepem sončnem vremenu povzpela do Škrbine prednje Špranje. Zgodaj zjutraj sva se odpeljala do Rabeljske doline in parkirala pri izhodišču markirane letne poti za kočo G. Corsi. Matjaž je takoj zataknil v peto in že sva drvela v klanec proti Viški planini. Kmalu se je iza vrhov Julijskih alp prikazalo sonce in začelo se je pošteno zasluženo švicanje. Kmalu sva po ovinkih zasneženega kolovoza prišla do Viške planine. Znašla sva se v čudovitem amfiteatru gora in z nasmehom na licih sva se zapodila naprej proti Škrbini. Pot je postala malo bolj strma in Matjaž je na srečo “prešaltal” v tretjo. V objemu vrhov sva prišla na čudoviti malo bolj raven svet pred škrbino, ki pa sva jo že lahko videla pred seboj. Še malo pa sva tam. Na cilju sva se razgledala v Zajzero in se malo okrepčala. Sledil je spust nazaj do planine, ki pa je bil precej zanimiv. Postregel je z različnimi variantami snega. Odsmučala sva tudi malo in kratko grapico, ki pa je bila kar luštno strma. Na planini sva se ustavila in kramljala ter uživala na sončku. Še po cesti se spustiva pa sva pri avtu. Sledila je analiza ob pirčku v Kranjski Gori. Res lepo vreme, idilična okolica in veliko snega so garancija za čudovito preživet dan v naravi.

Joj šibam Gornik je tukaj.

Sonce se že kaže.

Sva že na Viški planini.

Matjaž šiba v hrib.

Pokazala se je Škrbina prednje Špranje.

Počitek na cilju.

Pogled proti Sloveniji. Matjaž že šiba navzdol.

Matjaž vijuga.

Pogled na Kanin.

Gore nad kočo Corsi. Uživancija v razgledih.

Komentar (1)

Klek,1753m

Marec 02, 2013 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje, smučanje

S smučmi na Klek v popolni megli.

Marjan in jaz pozirava, v ozadju pa Hruševski vrh, namesto Kleka.

Danes sva se z Marjanom napotila na Klek. Marjan si je sposodil krplje od Mojce, kajti v nasprotnem primeru bi res težko hodil. Že na začetku vzpona na Planini pod Golico mi je postalo jasno, da bo preveč toplo in sneg precej južen. Po začetnih težavah Marjana s krplji, ki so za njega vsekakor premajhni, sva le ujela ritem in prispela na Jeseniško planino. Srečal sem dva turna smučarje, ki sta ravno prišla z vrha in mi razložila, da smuka ni ravno najboljša. Megla se je vse bolj gostila in na srečo so ostale sledi srenačev, ki sta jih uporabljala predhodnika. Po zahodnem robu Kleka sva se povzpela do vrha kjer pa sva videla le dva metra pred seboj. Na srečo ni preveč pihalo in lahko sva se malo odpočila. Kmalu sva se spustila po poti vzpona. Smučanje je bilo zaradi res slabe vidljivosti vse prej kot idealno. Sneg se je prediral in res težko je bilo sploh delati zavoje. Zaradi slabe vidljivosti tudi nisem mogel dobro razločiti profila terena. Malo nižje se je megla razkadila in do Jeseniške planine sem lahko celo naredil nekaj prav uživaških zavojev. Seveda ni šlo brez padca v globokem mokrem snegu kjer me je “zabrisalo v tla”. Navajen podobnih padcev sem nadaljeval do planine kjer sem počakal Marjana. Sledilo je “gozdarjenje” po gozdu in pokazalo se je sonce. Takoj se je pošteno ogrelo in pri potočku sem hitro posrkal malo sončne energije. Kmalu je prispel tudi Marjan. Sledil je rahel vzpon s smučmi na rami in nato spust čez gozd in pašnike do hiš. Čeprav vreme in sneg nista bila ravno najboljša pa sva vseeno lepo uživala.

Marjan se prebija skozi meglo.

Sva že blizu vrha. Megla se je še okrepila.

Tik pod vrhom pa se ni več nič videlo.

Sledil je spust po megli.

Končno nekaj spodobnega terena pred mano.

Vijugam po terenečku.

Postaja vroče in potočki žuborijo.

Pogled na Klek iz Planine pod Golico.

Ni komentarjev →

← Novejši zapisi
Starejši zapisi →