Brda, 2008m
Prelep sončen turno-smučarski dan v gorah nad Pokljuko
Vrh Brda v daljavi.
Po obdobju slabega vremena je končno napočilo lepo sončno vreme. Res sem že imel dosti vlažnih dni, ko po Rožniku ali Orlam tekam in ne vem ali bom zraven morda še zaplaval. Poleg dežja pa me dodatno zamori še preživljanje vlažnih dni v kleti fitnesa v družbi “modelov” z obsegom roke enakim moji nogi. Kot naročeno se je pojavil nov sneg in nizke temperature. Poleg vremena pa si je na srečo smuko zaželel tudi Matjaž. Rečeno storjeno in že sva šibala proti Pokljuki. Zaradi obilnih novih padavin v Julijcih se je Matjaž odločil za turo na Brda. Takoj na začetku poti so naju presenetile velike jeklene pošasti v gozdu, ki so odvažale res lepe lesene hlode. Verjetno gre les naprej v Avstrijo, Italijo, Dansko, Madagaskar…Sami pač ne vemo dobro kaj bi s tem lesom počeli. Še ena od sramot Slovenije zaradi katere pa se ne razburja preveč ljudi. Bolj važno je koliko zmag bo še dosegla Tina Maze ali pa kdo bo sestavil vladno koalicijo. Matjaž zašiba v hrib in kmalu sva pri koči. Odvijeva desno in kmalu dohitiva Katjo in Mateja. Ugotovimo, da je na pobočju veliko novega nepredelanega snega in Matjaž se previdno povzpne navzgor. Ostali počakamo in se mu kmalu pridružimo. Nadaljujeva naprej in vidiva, da sva prva po obilnem sneženju. Kmalu sva pod vrhom. Sledi še kratek vzpon po trdi spihani podlagi in prispeva na vrh. Kako bi opisal veselje na vrhu? Sonce, dobra družba, razgledi, suhe fige, čaj. Noro. Po uživanciji na vrhu se skupaj spustimo v dolino. Pri spustu se menja trda podlaga na vrhu, nato napihan sneg, klože, vsega po malem. Matjaž nas nato popelje v smeri naravnost proti koči in prispemo do kratke strme grapice. Previdno eden za drugim se spustimo in ugotovimo, da gre danes za najboljši del smučanja. Strmo, dovolj trdo – odlično. Sledi malce vijuganja in spusta po celem snegu do koče in uživancija na soncu št.2. Po premoru odsmučamo navzdol in se poskušamo izogniti množici planincev in turnih smučarjev, ki so namenjeni do koče in morda naprej na Mrežce. Matjaž med potjo izgubi cepin, a na srečo ga jaz skoraj povozim in ga zato opazim. Posloviva se od Katje in Mateja in nadaljujeva po sledeh ogromnih pnevmatik gozdarskega stroja do avta. Kakšna huda uživancija je bila pa to danes. UFFFFF.
Zjutraj v Kranju čakam na parkirišču in pozdravi me sonce.
Jeklena pošast odvaža smreke. Le kam?
Strmo pobočje z veliko novega snega. Previdno smo se ga lotili.
Pogled z vrha proti Lipanskem vrhu, Malem in Velikem Draškem vhu….
Opa, kakšni razgledi na Triglav in Rjavino.
Ves srečen skačem naokrog.
Matjaž smuča z vrha. Prelepa kulisa.
Strma grapica. Prvi se je loti Matjaž. Ostali zvedavo opazujemo.
Normalno smo tudi malo “štanfali”.
