Tek na Polhograjsko goro in Grmado.

Na vrhu Grmade.

Sonce sije, narava se prebuja, le kako bi človek lahko sedel pri miru. Na hitro odvihram od doma in kmalu se ustavim pri gradu V Polhovem Gradcu. Moj današnji cilj je bil povezati Polhograjsko goro in Grmado. Začnem počasi kajti takoj sem izpostavljen soncu, motor pa se kar noče in noče ogreti. Mimo hiš tečem po cesti, ki pripelje v praproče. kasneje zavijem navzgor po markirani poti. Kmalu mi je pošteno vroče in v zadnjih strminah proti vrhu sem že popolnoma namočen. Na vrhu se malo razgledam, popijem in že drvim nazaj v dolino. Na sedelcu zavijem levo in se po strmi poti spuščam proti čebelarskemu domu. Hitro sem pri avtu in sedaj se napotim proti Mačkovem grabnu. Sledi 1,5 kilometra teka po asfaltu. Kmalu zavijem desno in se po Mačkovem grabnu začnem vzpenjati proti Gontam. Voda teče povsod in lahko se fino napijem. Na Gontahme čaka še zadnji vzpon, ki pa na kncu pošeno navije mišice. Na vrhu sem sam. Razgledi fenomanalni. Pojem banano, malo popijem in jo ucvrem po bregu navzdol. sledi res čudovit del po grebenu med macesni, ki je za mene en izmed najepših odsekov v Polhograjcih. Na križišču smerokazov nadaljujem desno, nekaj časa po gozdu, kasneje pa po makedamski cesti. V Polhovem Gradcu se še iztečem in pri avtu je krog zaključen. Nabralo se je 1.100 metrov vzpona in 15,7 kilometrov.Poti so končno suhe in res je spet užitek tekati po gozdnih stezicah.

Joj takoj na začetku me bo namatralo, že vidim. Joj, kje je cerkev.

Sem že na vrhu Polhograjske gore in razgled sega daleč.

Grmada pa je še daleč. Vmes pa dolina.

Sem žena Grmadi in Kamniško-Savinjske alpe žarijo na soncu.

Na poti navzdol sem moral biti kar previden. Hitro gre kakšen gleženček adijo.