Na Stenar čez Sovatno

Pogled na Triglav v ozadju.

V petek sem se po dolgem času zopet odpravil v gore. Po 72 dneh kolesarjenja (kmalu bom malo bolj podrobno opisal dogodke) sem komaj čakal kdaj bom lahko zopet hodil. Med tednom sem že nekajkrat tekel vendar sem vedel, da so mišice trenutno povsem nepripravljene za spuste po strminah. Pridružil se mi je Marjan in skupaj sva ob 7:15 startala iz Vrat. Ekspresno sva se povzpela čez Sovatno na vrh Stenarja. Vmes sva srečala še nekaj kozorogov in gamsov, ki so na tem delu planin res precej domači. Na vrhu sva dolgo uživala v lepih razgledih. Megla je zakrila le Škrlatico, ki se vse do odhoda z vrha ni hotela prikazati. Sledil je spust pod Križ in naprej skozi Stenarska vratca vse do melišča kjer sva ekspresno odbrzela v dolino. Sledil je radlerček v Aljaževem domu v Vratih in osvežitev pri slapu Peričnik. Lep dan je bil, ni kaj.

Kozorog, ki se ni dal motiti.

Na poti se je odprl lep pogled na Razor.

Še malo pa sva na vrhu.

Uh kakšni razgledi na sosednje vrhove…

Ej kakšna gužva je na Triglavu.

Čez vratca v dolino.

Okostje ovce, ki je očitno nastradala.