La Palma (Kanarski otoki)

Z nahrbtnikom za 14 dni po hribih in soteskah otoka La Palma. Od 13.03.do 27.03.2012.

Vse se je začelo v mrzlih dneh decembra 2011. Mojci sem obljubil, da bova nekoč odšla hodit nekam kjer ne bo prepadov, nevarnih zveri ali drugih nevšečnosti, ki te lahko spremljajo v gorah in gozdnih prostranstvih. Dolgo sem razmišljal. Želel sem združiti pohodništvo, odkrivanje gora ter dodati še sonce in morje. Po nekaj dnevih brskanja po internetu sem zasledil nekaj zapisov o La Palmi. Otoka nisem poznal in sprva me ni preveč zanimal. Izvedel sem, da je en izmed Kanarskih otokov, ki sem si jih predstavljal kot idealno turistično destinacijo za množice Angležev in Nemcev, ki v ogromnih hotelskih kompleksih polnijo svoje trebuhe in ne vedo točno kje se nahajajo. Bilo pa je čudno, da za otok še nisem slišal in ko sem si ga začel malo bolj ogledovati na Google Earth sem ugotovil, da premore kar lepo gorsko verigo, nacionalni park in še nekaj drugih vulkanskih vrhov. Najvišji vrh Roque de Muchachos sega celo do višine 2.423 m. Z Mojco sva postala pozorna na otok in se malo bolj pozanimala. Na internetu nisem našel ravno veliko opisov, v slovenščini pa skoraj nič. To je že kazalo, da otok med turisti morda ni toliko priljubljen kot ostali večji (Tenerife, Gran Canaria, Fuerteventura, Lanzarote in najmanjši Gomera). In res je, La Palma slovi kot manj priljubljena tarča za množični turizem, a na drugi strani idealna destinacija za pohodnike in kolesarje. Še malo raziskovanja in odločitev je padla. Hitro sem rezerviral karte in priprave so se začele. Odločila sva se, da bova otok prehodila z nahrbtniki na ramenih. In res sva ga. Bilo je čudovito in v naslednjih dneh bom objavil bolj podrobne opise najine poti. La Palma ima veliko različnih obrazov. Gre za vulkanski otok na katerem lahko vidite različne naravne lepote. Najbolj znana je nacionalni park Caldera de Taburiente. Pravzaprav gre za gorsko verigo, ki tvori naravni zid v katerega vodi le en vhod z JZ strani skozi sotesko Barranco de las Angustias. Kar se tiče živali je precej pust (zajci, ptiči, kuščarji in martinčki) zato pa lahko uživate v bogatem rastlinskem svetu. Otok je poln nasadov banan, na vrtovih rastejo pomaranče, limone, papaje, mango, mandeljni in še marsikaj drugega. V naravi lahko občudujete ogromne in močne borovce, ki spadajo med najbolj vzdržljiva drevesa na svetu in brez težav preživijo tudi požar. Na severu in vzhodu pa se lahko sprehejate v gozdu “Laurisilva“, ki je pravi subtropski predstavnik gozdov. Na severu pa sva naletela tudi na kostanj, ki pa žal v tem času nima plodov. Tokrat objavljam fotografije iz različnih področij otoka, ki pa so vsak zase nekaj posebnega. Tako si lahko ustvarite sliko kako različna področja na otoku obstajajo. V naslednjih zapisih pa bom bolj natančno predsavil posamezne etape najinih pohodov po otoku in otoške zanimivosti.