Smučarska vročica na Blegošu, II del
Spust med redkimi smrekami z vrha Blegoša.
Zima je pritisnila še huje in nizke temperature so ohranile novi suh sneg. Z Matjažem se ponovno odločiva za eno hitro na Blegoš. Tokrat se odpeljeva do vasi Potok in še malo naprej do začetka markirane poti, ki pelje po Matevžkovi grapi. Tik pred majhnim parkiriščem mi zlizane zimske gume odpovejo poslušnost. Matjaž se preobuje v pancarje in malce pomaga avtu, da narediva še deset metrov do parkirišča. Začneva s hojo v suhem mrazu in takoj naju navduši popolna tišina v gozdu in nore snežne razmere. Hitro se povzpneva po grapi in zavijeva rahlo levo v klanec, ki naju čez čudovit gozd pripelje do koče. Pri koči se za hip ustaviva in pozdraviva mačke. Nadaljujeva do vrha kjer zopet piha. Pripraviva se za spust in še preden se spustiva se nama že smeji. Že veva, da naju čaka nora smuka. Spustiva se do vasi Potok in uživava v zimski pravljici, ki je letos res čudovita. Sneg tisti prvai suhec, ki je pokril vse štore, veje, kupe in omogoča nemoteno smuko vse do vasi. Iz vasi naju čaka še 10 minut hoje po cesti navzgor do avta. Med vožnjo domov se dogovoriva, da čez nekaj dni ponoviva vajo. Le, da imava tokrat v planu napad na Blegoš z obeh strani. 🙂
Vzpon na Blegoš po Matevžkovi grapi je čudovit.
Pri koči pa se ni dalo gugati na gugalnicah 😉
Spust. Juhuhu.
Postaja malce bolj gosto.
Kmalu sva spet na bolj redkem terenu.
Noriva med kuclji.
