Na Vogel z gondolo. Iz Vogla čez Suho na Rodico. Spust v Laški Rovt

Februar 11, 2018 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Pod Rodico.


Za soboto sem za za smuko menil z Mirom in Boštjanom. Najprej smo imeli v planu preveriti razmere na Šavniku, a nama Miro v večernih urah sporoči, da se je zmenil z ekipo iz Bohinja in, da gremo na Rodico. Zjutraj sem avto parkiral v Šentvidu na parkirišču pred cerkvijo. Med tem, ko sem čakal, da me pobere Boštjan sem opazoval mladce, ki so odhajali iz bližnjega nočnega kluba. Situacija me je takoj spomnila na tavanja v mladosti, ko nismo vedeli točno kaj naj počnemo s seboj in smo akcijo ter užitke pogosto iskali v nočnih klubih. Ko bi takrat le vedel kje lahko najdem pravo akcijo in užitke. Na srečo je sedaj drugače in z Boštjanom sva že bila na cesti, ki naju je peljala novi akciji naproti. V Bohinjski Beli sva se dobila z Mirom, ki je v letošnji sezoni res priden in ima v “pancarjih” že preko 30 turnih smučarij. Skupaj smo se odpeljali do gostišča Košir kjer se srečamo z Lucijo, Mojco in Andražom. Najprej smo se z gondolo odpeljali na Vogel. Spustili smo se po kratkem smučišču do sedežnice. Žičničarji so se nas usmilili in nas spustili naprej. Na koncu sedežnice smo peš nadaljevali po megli višje po smučišču. Sonce se je poskušalo prebiti skozi meglo. Po nekaj minutah hoje smo odsmučali levo proti Suhi. Sneg je bil suh in takoj se nam je začelo smejati. Preden se spustiš v Suho smo prečili naravnost, rahlo navzgor in kmalu prišli do strmega žleba. Smuči so romale na nahrbtnike in sledil je kratek vzpon po žlebu. Kmalu smo bili spet na smučeh in sledili smo Andražu, ki je s kombinacijo mladiosti in dobre fizične pripravljenosti z lahkoto utiral špuro pred nami. Pokazalo se je tudi sonce in začela se je čudovita igra narave kjer se izmenjujejo sonce, megla, oblaki in sence. Med hojo proti vrhu je začelo tudi precej moćno pihati, a vse je bilo v mejah normale. Na vrhu smo razgledali naokrog. Razgled je bil tokrat malce omejen in še najbolje se je videlo na jug. Kmalu smo se spustili po flanki direktno pod vrhom. Smuka je bila odlična in vriskali smo vse do planine Suha. Tam smo se na soncu še malo posončili in analizirali razmere. Sledil je rodeo v gozdu kjer nas je vse zabaval Boštjan s svojimi akrobatskimi vložki, ki pa so na trenutke že mejili na nesrečo. Na srečo se je po srečanju z bukvijo le malce umiril. Sledil je še spust po cesti vse do Laškega Rovta kjer smo se odžejali in okrepčali. Hvala Bohinjcem za lepo turo. 🙂

Vogel

Gremo peš po smučišču. Smučarjev še ni.

Vzpon po žlebu.

Andraž utira pot.

Nadaljujemo z vzponom.

Plasti 🙂

Prikazalo se je sonce.

Rodica

Pod vrhom.

Pogled na Primorsko stran.

Rodica

Miro na pobočjih

Spust.

Rok Medja

Srečali smo legendo Roka Medjo, ki ima v okoliških hribih za sabo nešteto vzponov.

Še malo telovadbe po gozdu.

Komentiraj