Vošca

December 06, 2017 Avtor: admin Kategorija: smučanje

Matjaž na vrhu izvaja telovadbo in krepi občutek za ravnotežje.

V petek zjutraj dobim sporočilo od Matjaža, ki se je glasilo nekako takole “Si za to, da popoldan nekam odsmučava”. V tistem trenutku se mi je zdelo, da je to odlična ideja in takoj sem mu odgovoril, da sem za. Kasneje, ko sem premišljeval kaj vse moram še postoriti, pa me je kar malo zaskrbelo. Globoko sem zajel zrak in poskusil do odhoda postoriti čim več. Nekako mi je uspelo in okoli trinajste ure sem čakal Matjaža v Kranju. Odpeljala sva se v vas Srednji vrh nad Gozd Martuljkom. Od tam sva se v oblačnem in rahlo meglenem vremenu povzpela na Vošco. Čeprav vreme ni bilo najlepše pa so bila drevesa vsa v beli obleki in snega dovolj, da je vzpon hitro minil. Uživala sva v tišini in bila na vrhu kot bi mignil. Na žalost pa je bilo na vrhu popolnoma megleno in odpadli so razgledi naokoli. Pihal je mrzel veter in nisva se preveč zadrževala. Zgornji del spusta po travnikiu je potekal v megli in vidljivost je bila ničelna. V takih razmerah, ko ne vidiš podlage, ti ne preostane drugega kot, da čakaš na izboljšanje razmer. Ob vstopu v gozd se je vidljivost izboljšala in nadaljevanje je bilo prav odlično. Še posebno je bilo zanimivo plavanje v pršiču na travnikih kjer sva se potopila v pršič in uživala v zavojih. V spodnjem delu pa je snega premalo in bilo je potrebno kar nekaj lomastenja čez gozd. Zadovoljiv pa je bil tudi zadnji travnik kjer na srečo ni kamnov ali korenin kjer bi si “zgladil” dile. Čakamo na novi sneg. (:

Začetek po cesti.

Začetni travniki.

Sva že v gozdu.

Sprehod mimo ogromnih smrek, ki jih še ni pokosil lubadar.

Juhuhu spust v gozdu kjer je dovolj snega.

Vijuganje po travnikih.

Matjaž uživa v pršiču.

Na koncu pa se čuti pomanjkanje snega.

Komentiraj