Tolsta Košuta

Poziram, za mano pa zahodni vrh Tolste Košute.

Miro me v nedeljo zvečer pobara, če bi šel v ponedeljek smučat. Ni mu treba vložiti preveč energije v prepričevanje, kajti takoj sem za. Predlagam Tolsto košuto za katero se mi je zdelo, da bi v trenutnih razmerah morala nuditi odlično smuko. Zjutraj se odpeljeva naprej od Košutnika in parkirava le nekaj sto metrov stran od parkirišča. S smučmi na nahrbtniku sva nadaljevala do planine Dolge njive kjer sva stopila na smuči. Sonce je že lepo ogrelo južna pobočja Košute in začne se nama dozdevati, da bi smučarija znala biti zelo ugodna. Strumno in veselo napredujeva po strmini pod zahodni vrh. Tam se zaradi lepše in nedotaknjene flanke odločiva rajši za vzhodni vrh. Obideva napihani del in že sva na vrhu. Na vrhu sva posrkala sončno energijo, pomalicala Mirove okusne doma narejene energetske ploščice in se počasi pripravila za spust. Jaz ne bi bil srečen, če ne bi nekaj pozabil. Tokrat so bila to sončna očala in vse bolj se mi je bleščalo pred očmi. Spustila sva se po pobočju in začel se je spomladanski turni smuk presežkov. Najprej po strmem pobočju, nižje pa sva zavila v graben kjer je bila podlaga še boljša. Vse do planine sva vijugala in vriskala od sreče. Še na planini se je dalo lepo peljati, čeprav je na nekaterih delih sonce že močno stanjšalo snežno odejo. Tudi po cesti je šlo brez težav in na koncu sva morala smuči nositi le slabih 5 minut. Sledila je še analiza, rehidracija in čebljanje v Tršiškem pubu. Bilo je res fantastično in tak začetek tedna privoščinm vsakemu. Ajde.

Na planinini Dolge njive. Sonček je že osijal Košuto in že slutiva, da bo podlaga prava.

Sva že nad planino. Pogled na Plešivec.

Reževa flanko in uživava v miru ter pogledih.

Na vrhu se Miro rad malo uleže in fotka.

Košutnikov Turn.

Miro na vrhu.

Miro se je malce preveč približal luknji, ki te popelje v Avstrijo 😉

Kakšen stiler na strmini pod vrhom.

Juhuhu, pobočje za prste obliznit.

V grabnu pa nora podlaga.

Kakšna nora smuka.

Tudi nižje se je dalo še lepo vijugati.

Element gozdne telovadbe na koncu.