Pod Kriško steno
Pod Kriško steno. Priprave na spust.
V ponedeljek me Miro pobara, če bomo kaj smučali. Čeprav bijem bitko z nekim čudnim pljučnim virusom se včeraj zjutraj nekaj čez sedem zjutraj že peljem proti Jesenicam. Pridruži se nama Marko in kmalu se iz ceste na Vršič spustimo proti Krnici. Do koče pelje trda snežna podlaga, ki jo utrdi oskrbnik koče z motornimi snežnimi sanmi. Napovedane so visoke temperature in že pri koči se čuti, da kakšnega pretiranega mraza ne bo. Višje, ko se naklonina malo poveča postane že prav toplo. Med hojo ugotavljamo, da je snega res malo. Sprašujemo se kaj lahko pričakujemo od podlage. Strumno in veselo prispemo na zgornjo izravnavo kjer pa ugotovimo, da se na snegu ni naredila skorja in da se nam vsaj v zgornjem delu obeta lepa smuka. Nadaljujemo s hojo vse do stene kjer malo predahnemo, se opremimo in poslušamo originalne gorenjske “zmerljivke” v produkciji Mira in Marka. Zaradi hladnega zraka ob steni mi začne stiskati pluča. Ne upam si niti zakašljati saj čutim, da imam pljuča čisto zagnojena. Spustimo se po snežni belini med stenami in uživamo v odlični smuki. Tudi malo nižje nas snežna podlaga še vedno razveseljuje. No, še nižje v grabnu pa se slika popolnoma spremeni. Snega je premalo, mine grozijo, ruševje štrli ven in posledično se naša smuka spremni v naporno premagovanje ovir. Pluča mi popolnoma skrči in komaj lovim sapo. Zavijemo levo po poti, ki nas odpelje nazaj do koče. Pri koči se osvežimo, malo pomodrujemo in sledi spust po trdi cesti. Na koncu pa smučke na nahrbtnik in po rahlem vzponu prispemo nazaj do avta. Hitro spakiramo in oddrvimo na pir v Mojstrano. Še malo debate na prijetnem soncu in že drvim nazaj v Ljubljano. Do večera se še mučim v pisarni, zvečer pa s popolnoma zabasanim sinusi in pljuči padem v posteljo. Ponoči sanjam, da smučam po belih prostranstvih kjer je snega v izobilju. Lepe sanje preseka mučilni kašelj. In spet je pred nami nov dan 🙂
Koča v Krnici. Počakala nas bo, ko se vrnemo.
Ruševje gleda ven kar ni dober znak za količino snega.
Bližamo se steni. Tu je že bolje.
Še malo pa smo. Pogled na vzpon.
Marko in snežna belina.
Miro se je zagnal v sneg.
Srednji del je ponudil dobro smuko.
Spodnji pa bolj borbo.
