Iz Velikih Lašč na Bloško planoto in nazaj.
Mir, malo avtomobilov, nič turistov, zelenje…Bloška planota.
Zjutraj je kazalo, da bomo dočakali nekaj sonca in odločila sva se, da greva malo kolesariti. Najprej pa sem moral nakupiti vse dobrote pri kmetih in pekih na ekološki sobotni tržnici. Sledil je še slasten zajtrk za energijo in sonce se je že skrilo za oblake. Nič, vseeno greva, saj ne bo deževalo. Hitro sva zbasala kolesi v avto in že sva drvela proti Velikim Laščam. V Laščah sva parkirala avto in se zagnala v manjši klanec. Hitro sva bila v Mišji dolini. Oprezala sva za mišmi vendar ni bilo nikjer nobene. Sledilo je nekaj vožnje po ravnini, nato pa klanec, ki naju je pripeljal do vasi Lužarji. Tam sva na klopci malo počivala in opazovala ribnik v katerem rastejo čudoviti lokvanji in plavajo mlade žabe. Nadaljevala sva v smeri vasi Velike Bloke. Mimo manjših vasi in čudovite narave sva kmalu prispela v Velike Bloke. Bloška planota res vedno navduši. Narava je čudovita, turistov ni, in kolesarjenje predstavlja čisti užitek. Na poti sva srečala tudi dve lisici, ki sta čez travnik bežali v gozd. Lisice že kar nekaj časa nisva videla. Tokrat pa kar dve. Juhuhu, kako čudovite divje živali. Prosto tekajo po naravi in se izogibajo človeka, ki za njih predstavlja največjo nevarnost. Za razliko od človekovih hlapcov – psov, ki pred hišami vsi slinasti komaj čakajo, da nahrulijo kolesarja ali pohodnika. V Velikih Blokah sva se ustavila na Napoleonovem mostu in opazovala ribe v vodi, ki je sredi avgusta res ne primankuje. Pot sva nadaljevala v smeri Nove vasi kjer sva se v lokalnem bifeju ustavila na kavi. Po pravi dozi kofeina pa sva jo skozi odročne vasi z zanimivimi imeni, kot je recimo Kračali, pribrcala do lokalne ceste Loški potok-Sodražica. Sledil je spust in moram priznati, da je bilo kar sveže. Spadam v precej vročekrvno kategorijo, a danes mi niti slučajno ni bilo vroče. Kot bi trenil sva bila v Sodražici. Sledil je zopet vzpon do vasi Sveti Gregor kamor pripelje kar lušten klanec. Od Gregorja pa je samo še letelo navzdol do avta. Naredila sva 46 km in cca 650 metrov vzpona. V Velikih Laščah sva pri lokalnem sadjarju kupila še banane in že sva se prijetno utrujena peljala domov in si vožnjo krajšala s pogovorom na temo “kaj bova pa dobrega skuhala”? Hmmm, kako sva se le kasneje mastila za najino mini mizico.
Res čudovit ribnik pred vstopom v vas Lužarji.
Pogovor s konji na pašniku.
Vode ne primanjkuje te dni.
