Dolgi teki, zvit gleženj in tečaj varstva pred snežnimi plazovi.

Zadebeljen gleženj po zvinu.

Zadnje čase pa se res bolj malo dogaja. V decembru sem močno povečal svojo tekaško kilometrino in odtekel nekaj res kvalitetnih in tudi napornih tekov. Kar nekaj intervalnih večernih tekov na, in okoli Ljubljanskega gradu, napornih gorskih tekov na Krim, Grmado, Tošč, Rašico in ostalih okoliških kucljev. Prav tako sem odtekel nekaj dolgih tekov v razdalji 22 km kjer sem dodal še od 300 do 400 metrov višinske razlike. Po treh mesecih resnega teka sem takoj začutil, da so na tekih utrujene predvsem mišice trupa. V drugi polovici novembra sem se odločil, da moram nujno zopet obiskati fitnes in ojačati predvsem mišične skupine, ki so pri teku najbolj obremenjene. V kolikor ne veste katero mišične skupine so tiste, ki bi jih morali trenirati si lahko malo bolj podrobno ogledate tale prispevek.Težava je ta, da veliko tekačev veliko teče, zanemari pa prav trening za mišice. Tudi sam sem med tistimi, ki z leti opažam hitro upešanje in zmanjševanje mišične mase. Zaradi rednih športnih aktivnosti so tako veliko bolj obremenjeni sklepi in kite. Ves čas mojega decemberskega treninga sem razmišljal kako mi moje odlašanje tudi tokrat ne bo ravno prizaneslo. In glej ga zlomka. V predzadnjem dnevu leta 2013 sem tekel na Orle. Razmere so bile zopet najhujše možne. Listje, korenine, dež, razmočen teren. V trenutko, ko so moje misli odtavale neznano kam in je moja pozornost padla, sem stopil na korenino in obrnilo mi je gleženj. Počilo je pošteno in v trenutku sem bil moker od strahu. Ustrašil sem se najhujšega, a v trenutku dojel, da gre na srečo le za zvin. Počasi sem “prikrancljal” do avta in se odpeljal domov. Sledila je terapija led in počitek. Za novo leto sem pri Blažu in Martini dodal še terapijo “veliko piva” in gleženj se je dobro odzval. Takoj sem vplačal fitnes karto in začel z vajami. Sledilo je vsesplošno mišično vnetje. Na srečo, ne prehudo ker sem iz dolgoletnih izkušenj trening prilagodil trenutnemu stanju in je vnetje ostalo v območju normalnega. Nemogoče pa je v teh dneh predvsem vreme. V četrtek sem ga imel dosti in prijavil sem se na Tečaj varstva pred snežnimi plazovi v organizaciji GRS Tržič na Zelenici. Včeraj sem se iz Ljubelja izstrelil na Zelenico. Najprej sem razmišljal, da bi odšel s smučmi a sem zaradi res slabe napovedi to misel opustil. Hoja v hrib mi je res dobro dela in hitro sem bil v domu na Zelenici. Tečaj je bil zanimiv in poučen in dobro sem obnovil svoje znanje o plazovih. Tečaj je bil razdeljen na teoretično predavanje in praktično delo na terenu. Ves čas trajanja praktičnega dela zunaj nas je pošteno pral dež. Ne glede na dež smo program izvedli v celoti in se marsikaj naučili. Sledilo je kosilo in spust na Ljubelj. Med spustom je močno deževalo in pihalo. Na žalost so se ta dan odločili tudi za organizacijo turno-smučarske tekme. Šlo je za državno prvenstvo v vzponu. Imeli so porazne razmere saj se je proga spremenila v snežno-vodno brozgo. Sedaj čakam, da se mi gleženj popolnoma pozdravi nato pa upam, da bom v naslednjih tednih lahko odmučal kakšno lepo turo. Z okrepljenimi mišicami trupa in rok. 🙂