Škrlatica, 2740m
Na kraljico Julijcev iz Vrat.
V nedeljo je vročina že res pošteno grozila. Obetal se je izredno vroč dan in kazalo je, da naju bo vročina popolnoma uničila. Asfalt in beton, ki naju obdaja se je nevarno bližal vrelišču in edino kar nama je preostalo, da poiščeva hlad na eni izmed visokih gora. Izbrala sva kar drugo najvišjo v Sloveniji. Kraljico Škrlatico namreč. Čeprav sva lahko zaspala šele ob 12:30, naju je ob 4:25 kruto prebudila budilka. V dolini Vrat sva bila že ob 6:00 in takoj sva se zapodila v hrib. Temperatura je kazala 13 stopinj in bilo je prav prijetno. No, kakšnih 10 minut, nato pa se je telo ogrelo in pričelo se je znano “savnanje”. Kmalu sva prišla pod stene Stenarja in zavila desno proti bivaku 4. Sonce je postajalo vse močnejše, na srečo pa je tudi ves čas pihalo. Sledil je strm vzpon in kasneje melišče. Oblaki so šibali nad nama in že sva se znašla pod steno. Sledil je vzpon po zavarovani poti, ki preko zanimivih ozkih prehodih pripelje pod vrh. Še 15 minut vzpona in stala sva na vrhu. Lepo vreme, odlični razgledi, hladen veter, vse kar sva si tisti dan želela. Kar nekaj časa sva preživela na vrhu v zavetrju in se razgledovala v dolino. Sledil je še spust kjer je bilo potrebno paziti na korak. Čeprav dolga, pa je pot zaradi res lepe okolice in razgledov minila relativno hitro in po devetih urah in pol sva prišla nazaj v Vrata. V Aljaževem domu sva si privoščila mrzlo pivo in povprečno malico ter uživala v pogledu na Škrlatico.Na koncu pa je sledilo še presenečenje. Odšla sva do slapa Peričnik, ki naju je s svojim 40 metrskim padcem vode čez skale res navdušil. Gre za resnično izjemen gorski “biser”, ki si ga je vredno ogledati. Med ogledom te ves čas malce hladijo kapljice, ki se zaradi visokega padca razpršijo daleč naokrog. Sledila je še ohladitev v mrzlem potoku in bila sva pripravljena na vrnitev v pečico domov.