La Palma: 11 dan – Los Tilos. (24.03.2012)

Peš v Los Tilos – subtropski gozd z vodnimi tuneli v skali

Zjutraj sva se po res odlično prespani noči napotila v Los Tilos. Gre za gorsko območje s sotesko in subtropskim gozdom z ogromno različnimi drevesi in drugim rastlinjem. Nahaja se na SV otoka in je nabolj bogat del z vodo. Najprej sva se s taksijem odpeljala do nekakšnega centra za obiskovalce kjer nama je čuvaj/gozdar malo razložil kje in kam je treba. Hotel naju je nekaj strašiti z dolžino poti vendar mislim, da ni čisto dojel kaj sva že prehodila. Tokrat sva bila brez težkih nahrbtnikov in res nisva vedela kaj je modelu. Zapustila sva center in se napotila proti izvirom Fuente de Marcos in Fuente de Cordera. Pot je resnično lepa in med drugim vodi po čudoviti soteski Barranco del Agua. Kje pa je pravzaprav voda, ki priteče iz izvirov? Ja to pa je druga zgodba. Ko je človek ugotovil, da za pridelavo hrane na otoku potrebujejo veliko vode so leta 1500 začeli z gradnjo kamnitih kanalov, ki vodo iz izvirov v gorah preusmerijo v nižje predeleotoka kjer so nasadi. Otok je tako prepreden z raznimi kanali, zbiralniki, cevmi in prav zanimivo je kako vse skupaj nekako funkcionira. Kmalu sva prispela do izvirov na višini 1.500 metrov. Od tu pa se je začel kamniti kanal za odvajanje vode. Hmmm, le kako pa pride dol, če vidim samo steno. No tudi to ni bila težava in v stoletjih pred nami je človek izklesal 12 tunelov na robu stene po katerih je potem speljal vodo. Za prehod tunelov nujno potrebuješ svetilko. Tuneli so precej ozki in dolgi in notri se popolnoma nič ne vidi. V nekaterih tunelih voda curlja tudi iz stropa in iz tunela prideš popolnoma moker. Na srečo je bilo lepo vreme in kmalu sva se lahko posušila na sončku. Bilo je res lepo kajti nad gozdom so se začele pojavljati tudi meglice in scena je bila res pravljična. Pri gozdarski koči Casa del Monte sva se okrepčala in sledil je še precej naporen spust nazaj v Los Sauces. Skupaj je naneslo 23 kilometrov in 7 ur huje. Zvečer sva na glavnem trgu v družbi domačinov (bila sva edina turista) gledala nekaj tekem španske La Lige, popila kakšno pivo in se odpočila. Po lažji večerji na klopcah v parku sva se odpravila spat. Zopet sva zaspala kot dojenčka…

Pot v Los Tilos.

Zeleno listje in sonce.

V soteski pa rastejo ogromne praproti pod katerimi se skriva Mojca.

Pot pelje po soteski med drevesi in ogromnimi kamni.

Vodni kanal po katerem odteka voda od izvira.

Nekateri tunelčki so prav ozki in nizki. Niso za ljudi s klavstofobijo. Notri pa je tudi popolnoma temno.

Voda mi fino teče na glavo in za vrat.

Tale je malo bolj prostoren.

Tukaj pa zaliva z vseh strani. Spet bova mokra.JUHUHU.

Bujno rastje okrog vodnih kanalov.

Tukaj se kanal strmo spusti in voda ga malo tudi zapusti.

Meglice nad gozdom. Čudoviti prizori.

Sva že skoraj nazaj v mestu. Pogled na Los Sauces in morje.

Pogled na Los tilos z mostu, ki prečka sotesko in pelje v Los Sauces.

Cervezza na glavnem trgu.