Čez Dleskovško planoto ( via Deska, Tolsti vrh ) na Veliko Zelenico.
Čudovito pohajkovanje po osamljeni Dleskovški planoti in okoliških vrhovih
Vikend je tu, vreme lepo, hopa že pakiramo ruzak. Marjana povabim na gorniško klatenje po Delskovški planoti in le ta radostno sprejme povabilo. Zjutraj sicer zaspi in Gordana ga zbudi iz kome. Jaz veselo čakam pred Sax pubom in ugotavljam, da škoda ker se Ljubo seli. Iz Podvolovjeka se z avtom pripeljeva do križišča kjer cesta zavije levo proti Ravnem Polju. že šibava po sončku in nadaljujeva pot proti čudoviti lovski koči s hišno številko. Od tam se napotiva navzgor in kmalu prisopihava na Desko. Sonce pošteno pripeka. Srečava dva turna smučarja. Razgledava se naokoli in občudujeva Kamniško lepotico Ojstrico. Nadaljujeva pot proti Tolstemu vrhu kjer zopet občudujeva gospodično mično.Pogled nama seže tudi proti Velikemu vrhu in Veliki Zelenici. No, če sva se lansko leto povzpela na Veliki vrh pa se bova letos na Veliko Zelenico. Spustiva se iz Tolstega vrha in kar nekaj časa gaziva po snegu, ki ga je napihal orkanski veter prejšnji večer. Snežna podlaga večinoma ne drži človeka in sledi mukotrpno delo. Vzpon na vrh ponudi malo boljše razmere in kaj hitro sva na vrhu. Sonce izgine (pogosta praksa sonca, kadar prideš na vrh). Na vrhu piha in ne zadrživa se preveč dolgo. Popihava jo nazaj dol in sestopiva do planine Podvežak ter naprej do avta. Vmes pametujeva, se smejiva, čudiva in zabavava. Prekrasen dan v gorah. Hoje pa je bilo za cca. 6 ur in 30 minut.
Že šibava proti Deski, sonce pripeka.
Marjan švica v dolgih gatah, he,he,he.
Nadaljujeva proti Tolstemu vrhu.
Odpre se čist fantastičen pogled na Planjavo in Ojstrico.
Joj, najprej dol potem pa spet gor na Veliko Zelenico ne levi. Na desni Veliki vrh.
Marjan na poti proti Veliki Zelenici. Veliki vrh v ozadju.
Zapoziral sem z Ojstrico.
Ja, spet ona, vem ja.
