Skuta, 2532m

Na Skuto čez Žmavcarje. Spust čez Velike pode do bivaka, naprej do Kokrškega sedla in v dolino.

Danes sem se odločil povzpeti na Skuto. Zaradi nejasne napovedi sem vstal ob 4:00 in ob 5:35 že hodil proti vrhu. Na vrhu sem stal ob 9:00. Na poti do bivaka pod Skuto sem lahko opazoval gamse in švical v sopari.

Na vrh sem se povzpel po poti, ki nad Bivakom pod Skuto preči melišče in se dvigne po steni (zelo zahtevna pot) na vrh Skute. Pot je dobro varovana, potrebno je biti le previden in paziti na trden korak in oprijem. V steni sem bil skupaj z meglo in mokro skalo kar mi je nemudoma vključilo nekaj novih senzorjev, ki so zadnje čase malce počivali. Bil pa je tudi pravi trenutek za oživitev prebranih dogodivščin naših alpinističnih mojstrov v najvišjih gorstvih sveta, ki jih poznam samo iz njihovih knjig. Skratka cela dogodivščina.

Skuta z vrhom v megli.

Na vrhu pa se je kot naročeno razkadilo in razgled je bil na dlani.

Spustil sem se čez Velike pode.

Ogledal sem si novi bivak pod Grintovcem, malce strmel v nebo in skale, ter užival v slastnem sendviču s popečenim sejtanom. Po tem, ko sem v želodec spravil še dateljne in jabolko pa sem bil pripravljen, da nadaljujem s spustom. Odrvel sem do Kokrškega sedla in naprej v dolino. Ob 12h sem bil pri avtu.