Rodica, 1966m
V soboto smo se Mojca, Marjan in jaz po dolgem času obkroženi s sončnimi žarki in jesenskimi naravnimi čudesi povzpeli na Rodico. Odpeljali smo se do vasice Rut nad Baško grapo. Parkirali smo takoj za vasjo in se začeli vzpenjati po kolovozu skozi čudovit jesenski gozd. Kasneje pot zavije desno na “mulatjero”, ki počasi in varno pripelje na vrh. Z vrha se odkrije razgled na vse strani neba. Na pozi nazaj sva z Mojco nabrala še nekaj gorskih marel, ki jih obožujem. Hallux Rigidus mi ni preveč nagajal. Na koncu sem sicer čutil malce bolečine vendar verjetno zato ker sem v strmem klancu skakal za gobami in prst se je nevarno nagnil navzgor kar mu “ultra” ne ugaja, kajti takrat ena kost pozdravi drugo tako, da se malo podrgneta. Se imata pač radi. Vzpon od vasi traja cca. 2:30 – 3 ure. Tako vzpon kot spust poteka po varni in lahki poti. Vas Rut pa je čist huda, itak.
