Nacionalni park Biogradska gora – Črna Gora.
Prvi dan sva po dvanajstih urah vožnje čez vse možne lokalne ceste v Hercegovini in potem tudi po zelo malo obiskanih črnogorskih prelazih prispela v Nacionalni park Biogradska gora, ki se nahaja na nadmorski višini 1000 m. Ob Biogradskem jezeru sva se namestila v nekakšno manjšo leseno kočo ( bungalov ) v katerem so tri postelje in miza. Drugače je na razpolago tudi veliko prostorov za kampiranje. Bila sva zelo utrujena in lačna. Čuvaj parka Janko nama je razložil, da je restavracija odprta le še pol ure. Hitro sva odbrzela v restavracijo ob jezeru in si privoščila “pastrmko”. No midva pastrmko, komarji pa naju. Zaradi hude vročine so se komarji pošteno namnožili in hitro so spoznali, da je prišla sveža kri. Po večerji sva si malce ogledala okolico in odšla spat. Dogovorila sva se, da drugi dan prehodiva krog okoli jezera in oddideva na “spoznavno” turo. Pred spanjem sem preštudiral še malo zemljevide (nekakšne približke dobrim planinskim zemljevidom) in padel v komo. Ponoči sem sanjal, da nekdo zvoni in močno tolče po vratih. Vrglo me je pokonci in nisem bi čisto prepričan ali je to res ali sanjam. No po nekaj trenutkih, ko sem prišel do sape sem ugotovil, da so možgani po 12 urah skoncentrirane vožnje verjetno malo utrujeni in zmedeni in sem zaspal nazaj. Zjutraj sva se odpeljala v Mojkovac v trgovino in na kavo. Po vrnitvi sva se sprehodila okoli jezera. Gozd je čudovit in nedotaknjen, za kar se lahko zahvalimo dejstvu, da je zaščiten v sklopu nacionalnega parka. Drugače bi ga sigurno že nasekali. Po “turističnem sprehodu” okoli jezera pa so najini pogledi že švigali v višave in odločila sva se, da se podava na krožno pot na Razvršje – vrh visok 2033 metrov.
