Velika planina (Gradišče, 1666m) na lep sončen dan.
Danes smo se Mojca, Marjan in jaz pognali izpred Kalcita v Stahovici na Veliko planino. Izkoristili smo čudovit dan pred napovedanim slabim vremenom. Na Veliki planini sem kot otrok preživel kar nekaj lepih trenutkov, ki so bili povezani predvsem s smučanjem. Po klasični poti čez Planino Dol in Konjščico sem se povzpel že večkrat. Nekoč zaradi krvavih žuljev, ki so mi jih naredili gojzarji, tudi samo v natikačih. Po omenjeni poti pa sem šel prvič. Vzpenjali smo se hitro. V trenutku, ko smo prišli iz gozda na Malo planino smo zagledali prvi sneg in močno sonce, ki nas je prijetno ogrelo. Veter pa je poskrbel, da vročina ni bila prehuda. (:
Skozi zasnežene pašnike in mimo pastirskih koč smo se povzpeli na vrh Velike planine, (Gradišče, 1666). Na vrhu smo se prepustili čudovitemu razgledu na okoliške gore in hribčke. Na poti nazaj smo se ustavili v Domžalskem domu kjer smo se družili z mladim muckom in sladkimi borovničkami.
Vse skupaj nam je vzelo 6 ur in kot pravi Vladimir Habjan v svoji knjigi Zimski vzponi v slovenskih gorah “turo je potrebno vzeti resno”. Premagali smo 1.200 višinskih metrov. Obisk Velike planine pozimi, preden poženejo žičnice vsekakor priporočam.
