[jwplayer file=”http://www.durini.si/video/kepa.mp4″ image=”http://www.durini.si/video/kepa_video.jpg” autoplay=”false”]

Leto je naokoli in kaj je boljšega kot takoj v hribe. Danes sva se odpravila na Kepo. Iz Ljubljane sva štartala pozno in upal sem, da cesta skozi dolino Belce ni preveč zasnežena. Preveč zasnežena??? Ma ni šans. Cesta sicer je zasnežena, vendar je količina snega majhna in še mehak je. Pripeljala sva se srečno do zapornice. Ta cesta je res nekaj posebnega saj med drugim pelje tik ob globoki soteski. Peljati pa se je treba tudi skozi enosmeren predor v katerem ni luči. Cool. Pripraviva si opremo in že sopihava v hrib. Snega je malo in do planine Jepca in bivaka si ne nadeneva niti gamaš. Pot naju pelje po slemenu do ozkega in ostrega mini grebenčka kjer so jeklenice. Zaradi napihanega snega na grebenčku sva morala biti precej previdna. Srečno ga pustiva za seboj in se rahlo desno povzpneva do plitve grape po kateri se začneva vzpenjati proti vrhu. Snežne razmere lahko opišem kot malce zoprne. Sneg je na nekaterih mestih napihan do kolen, na nekaterih škrta kamen, nekje pa se da vzpenjati celo po špicah derez. Skratka mešane razmere. Na vrhu v družbi štirih planinskih kavk pojeva Mojčino novoletno pecivo “kokosove kocke” ter se napijeva čaja. Čaka naju še spust. Nekaj časa se spuščava po poti nato pa zavijeva v grapo, izbereva globok sneg in se ekspresno spustiva. Uživava v spustu po globokem snegu, prečiva neugoden grebenček, prehodiva čudovito gozdno pot in že sva nazaj pri avtu. Prvi dan letošnjega leta sva tako preživela tam kjer ga preživiva najrajši – v miru in tišini narave. Tudi vam želim čim več podobnih trenutkov v letu 2012.

Nekaj več snega se že kaže na poti.

Opa, sva že bližje.

Tukaj pa sva že zavila v grapico. Naklonina se poveča.

Mojca napreduje proti vrhu. Nekaj poti je še pred njo, čeprav je vrh ves čas viden.

Še malo pa si na vrhu...

Pogled na Julijce z vrha.

Pogled na vzhodni del Karavank.

Tukaj pa sva se zabavala, juhuhu.

Julijci pa bodo počasi ugasnili z zahodom sonca.

[jwplayer file=”http://www.durini.si/video/begunjscica.mp4″ image=”http://www.durini.si/video/begunjscica-video.jpg” autoplay=”false”]
Muzika:

Včeraj pa sva se z Marjanom iz Ljubelja preko smučišča napotila proti Begunjščici. Čez Šentanski plaz sva nadaljevala proti vrhu in bila na koncu nagrajena z res čudovitimi razgledi in lepim vremenom.Na grebenu naju je malo pobožal veter ampak ni bilo nobene sile. Vrnila sva se nazaj po isti poti, malo podaljšala po grebenčku in se po levem kraku Šentanskega plazu spustila nazaj dol v dolino. Snega je za ta čas res malo. V zaključnem delu plazu je kamenje že pošteno gledalo ven iz snega. Vseeno pa je zima ni kaj.

Zagrizla sva v strmino in kar naravnost napredovala proti vrhu. Opa, pojavlja se navijalka meč.

Marjan na mestu kjer sva prečila v levo. V ozadju se svetlika Vrtača.

Ajde Marjan zmigi se (:

Še malo pa bo tudi Marjan stopil na greben in strmine bo konec.

Na vrhu pa so se združile enote alpske in tankovske brigade.

Potrebno je bilo prečiti še majhen grebenček. Ja Marjan treba je...

Samo še piči dol, juhuhu.

Iz pomladi v dolini na zimske razmere v višavah. Inverzije je konec.

[jwplayer file=”http://www.durini.si/video/dovska_baba.flv” image=”http://www.durini.si/video/gubno_dovska_baba_video.jpg” autoplay=”false”]

Danes je bilo za gore napovedano slabo vreme. Vseeno sem se odločil, da ne morem več dihati tega usranega zraka v Ljubljani in zjutraj oddrvel proti goram. Prav veselil sem se mrzlega vetra in šelestenja dreves. Odpravil sem se na Gubno in Dovško Babo v Karavankah. Vidljivost je bila izredno slaba, veter močan, ampak vseeno je bilo čudovito lepo. Nikjer nobenega. Srečal sem dva divja petelina in se na Gubnem sprehajal po snegu. Na Gubnem je bila zaradi goste megle vidljivost tako slaba, da sploh nisem vedel kje je vrh oziroma kdaj sem ga dosegel. Nič hudega, bo pa drugič bolje.

Vodno zajetje, čista kristalna voda.

Megla v gozdu na poti.

Megla na grebenu Gubna.

Sneg je pobelil pot, ki pod Gubnom pelje proti Kepi.

Pravljična slika Dovške Babe.

Na vrhu Dovške Babe seveda zopet megla.

Lovska koča na poti navzdol. Tukaj sem malo počival in pomalical.