Vzpon na Begunjščico in smučanje po Smokuškem plazu.

Na vrhu na sončku.

Odlične razmere v gorah mi tudi danes niso dale miru. Zjutraj sem vstal ob 4:20 in se odpravil na Begunjščico. Povzpel sem se po Centralni grapi, ki je res lepo zalita. Bil sem eden prvih. Najprej sem imel v načrtu tudi smučanje po grapi navzdol a sem v izteku grape že videl veliko ljudi, ki so se pripravljali za vzpon.Na vrhu sem bil ob 7:45 popolnoma sam. Razgledi so bili čudoviti in v miru, na sončku sem si ogledal okoliške lepote. S smučmi na nahrbtniku sem se spustil na ramo pod vrhom in se pripravil za smuko. Zdelo se mi je, da Smokuški plaz morda zaradi visokih temperatur ne bo tako trden. Seveda sem se zmotil in že pri prvih zavojih sem občutil “beton” pod nogami. Smučanje je bilo zelo naporno saj so noge morale res delati. Kmalu sem bil pri izviru potoka Završnica kjer sem zopet nataknil pse. Sledila je uživaška hoja do Zelenice in spust na Ljubelj. Ob 9:00 sem bil pri avtu in za mano je bilo 1.200 metrov vzpona in čudovito jutro. Popoldan, ko sem v Polju popravljal kolo pa sem z Milošem še preštihal vrt.

Centralna grapa polna snega.

Pogled na Vrtačo in Stol.

Smokuški plaz trd kot beton.

Z Milošem sva lepo preštihala vrt.