Vrh Kašne planine in okolica

Iz Črnivca na Vrh Kašne planine. Spust do bajte na Kašni planini in še naprej do sedla. Nazaj na vrh ter spust na Črnivec.

Na vrhu Kašne planine.

Danes se mi je zopet zahotelo snega in gozdnega miru. Bil sem sam in da ne bi preveč izzival bogov sreče sem za destinacijo izbral Vrh Kašne planine. Odpeljal sem se na Črnivec in se od tam po zasneženi gozdni pokrajini odpravil proti vrhu. Na poti sem prehitel le en par, ki je prav tako s smučmi napredoval proti vrhu. Sneg je bil res prvovrsten in že sem se veselil kako bo letelo navzdol. Žal naklonina ni ravno prava. Vedel sem, da v kolikor bom hotel kaj akcije, bo potrebno malo gozdariti. Na vršnem deluse mi je že precej smejalo, kajti pršiča je bilo v izobilju. Na vrhu sem se odločil, da se sputim na drugo stran proti Kranjskemu raku. Prehitel sem še skupino planincev, ki so se vračali na Črnivec. Na sedlu se mi je še malo hodilo in odpravil sem se proti Lepenatki. Prišel sem do odcepa kjer se pot odcepi od kolovoza in gre po strmih gozdnih poteh naprej. Naprej bi moral nesti smuči kar pa se mi danes ni dalo. Levi pancer, ki mi je v preteklosti povzročal zoprno bolečino v gležnju je bil danes kot nov. Brez kakršnekoli bolečine sem si ves čas želel ostati na smučeh. Obrnil sem in se odpravil nazaj. Bilo je res lepo in začelo je tudi rahlo snežiti. Sledil je vzpon nazaj na vrh Kašne planine. Na vrhu sem spravil pse in se pognal v dolino. Najprej pršič na pašniku, zatem pa gozdna akcija. Zadnji del pa sem se moral spustiti po cesti kjer sem treniral nožne mišice v smuk preži. Na koncu je pošteno peklo. Čudovit dan in lepa turca. Vseeno sem naredil okoli 800 višinskih metrov kar pa tudi ni malo.

Zgledno sodelovanje turnih smučarjev in planincev. Žal je bila špura za smuči ob povratku že precej naluknjana od “luknjačev”.

Kratek ampak idealen terenček.

Še malo pa sem na vrhu.

Šibam proti Lepenatki.

Opa, tole bo pa potrebno razriti 🙂

Smreke.

Nazaj po svoji špuri.

Sonček poskuša prodreti čez oblake

Začelo je snežiti.