Ogradi, 2087 m

Na meglen in deževen dan sem se odpravil na Ograde in okoliške planine.

Planina v Lazu in Ogradi v ozadju.

Vremenska napoved ni bila najbolj ugodna. Vseeno sem se odpravil v hribe. Želja je bila močna in že sem zjutraj drvel proti Bohinju. Odpeljal sem se na planino Blato, ki je letos postala nekakšno izhodišče za ture v Julijcih. Najprej po že večkrat prehojeni poti na Planino v Lazu. Na poti proti planini sem ugotavil, da snega skoraj ni in moja želja, da bi se po grapi povzpel na Slatno je splavala po vodi. Na planini sem se malo razgledal in opazil, da je Slatno že močno ovila megla. Izbral sem rezervni plan. Ogradi so bili še edini vrh brez megle, ki pa se je vseeno že nevarno bližala. Stopil sem na plin in kmalu prispel na Lazovški preval. Pogled na Ograde ni obetal najbolje. Pot je bila delno zasnežena, izredno razmočena in vsekakor v svoji najbolj neugodni izvedbi. Ob vstopu na strmo pot, ki privede na greben je začelo še rahlo rositi in razmere so bile vse prej kot idealne. Nekaj časa sem napredoval po skalah, ki pa so krušljive in vse skupaj se je kar malo premikalo. No, naenkrat pa se je v žlebu znašel tudi razmočen sneg in kaj hitro sem se zaustavil na ozki polički. Nadaljevanje brez derez mi vsekakor ni dišalo. Obvoz po mokrih skalah tudi ne in ne bodi ga len sem izvrgel dereze ter cepin. Nadaljeval sem zlahka po snegu in brez težav opravil s samo 20 metrov poti, kar pa je lahko povsem dovolj za hitri zdrs daleč v dolino. Strmina res ni zanemarljiva. Dereze so na nekaterih mestih lepo zaškrtale vendar sem si mislil, da lahko dereze še kakšne kupim, novo glavo pa težko. Nadaljeval sem po grebenu. V trenutku, ko sem prišel na vrh sta megla in dež osvojila tudi Ograde. Hitro sem se spustil v dolino in v družbi gamsov ter pomirjujoče tišine kmalu prišel nazaj na Planino v Lazu. Na planini sem se odločil, da bi rad še malo hodil po gozdu in nadaljeval sem do planine Jezero. Pri koči je termometer kazal 2 stopinji nad ničlo. Malo sem posedel, opazoval jezero, pojedel jabolko in nekaj dateljev ter zopet užival v zvokih narave. Sledil je še spust do Planine Blato in krog je bil sklenjen. Čeprav je kislo vreme nekaj kar si v planinah ne želimo, pa ima to tudi nekaj dobrih plati. V takem vremenu v gorah ni gneče in imaš več možnosti, da srečaš divje živali. Jaz danes nisem srečal niti enega človeka. Pozdravil pa sem se s štirimi divjimi petelini, sedmimi gamsi in tremi ujedami neznanega izvora. Skupaj smo namreč uživali v tišini gora.

Kreda in Slatna sta že v meglicah. Snega je le za vzorec.

Debeli vrh tudi v megli.

Na Lazovškem prevalu mi postane jasno, da pot ne bo preprosta.

Pod Jezerskim Stogom dirjajo gamsi, ki pa jih na fotografiji ne vidimo.

Pogled na prehojeno strmo, razmočeno in delno zasneženo pot.

Greben je delno že v megli. Dež pa tudi že rosi.

No zdaj pa me že zaliva. Ni sile. Kaplice so majhne.

Macesni so še ohranili nekaj rumene barve.

Jezero na planini pri Jezeru.