Danes sva jo z Marjanom mahnila na Menino planino. Bila sva precej pozna in šele ob 13h sva iz vasi Golice krenila proti vrhu. V ostrem tempu sva hitro napredovala in se obrnila proti Biba planini. Nekaj časa sva hodila proti Biba planini potem pa sva se obrnila na sever in krenila direktno proti Vivodniku. Na vrhu nisva bila dolgo kajti temperatura je bila precej nizka in mrzel veter je pošteno bril. Nazaj sva se spustila po markirani poti nazaj na Golice. Tako sva zaključila res lepo pohajkovanje po Menini planini. Na poti mi je crknila baterija na fotoaparatu in nekaj slik sem naredil s telefonom. Res škoda, kajti razemere so bile za fotografiranje idealne. Novega snega je cca. 20 cm in je popolnoma suh ter nepredelan. Na nekaterih mestih pa ga je veter nanesel v polmetrske nanose, ki poskrbijo za kurjenje dodatnih kalorij. Vreme je bilo sončno in kombinacija sonca, svežega snega, mrzlega zraka ter popolne tišine je poskrbela za že kar malo kičasto sceno. Menino v zimskem času res priporočam. Aja, srečala pa nisva niti ene same žive duše razen nekaj ptičev, ki so nama s petjem delali družbo. Ob 18h sva bila prijetno utrujena pri avtu. Tudi višinske je nekaj, skoraj 1000 metrov. Vrrrum in šibava domov.

Gamaše gor.

Sopihava v klanec.

Snežna odeja se je malo odebelila.

Sonce nažiga , noro!

Tik pod Vivodnikom. Še malo.

Snežna pravljica.

Zahod sonca.

Ste kdaj tekli pozimi, ko je res mraz? V petek in soboto sem se odpravil v kar prijetnem mrazu in vetru na tek po Tivoliju čez Rožnik in nazaj v center. Sicer je to moja običajna tekaška destnacija, tokrat pa je bilo malo drugače. Že res dolgo namreč nisem tekel pri -8. Nasploh velja pri nekaterih ljudeh prepričanje, da je v takem mrazu težko teči in, da se pri nizkih temperaturah ne da dihati skozi usta. Tudi to je žal en izmed izgovorov, ki ga naša podzavest hrani za trenutke, ko človek pride na idejo, da bi se rekreiral. Na zalogi jih ima cel kup in za vsako priložnost se najdeta vsaj dva. Vse kar potrebujete je, da se primerno temperaturam tudi pravilno oblečete.

Vsakič, ko tečem po mrazu ali, ko me v hribih zebe v prste na rokah pa se spomnim na legendo po imenu Wim Hof. Možakar je pri temperaturi okoli -20 naprej pretekel 21 km bos in kasneje tudi 42 kilometrov samo v spodnjicah in precej zračnih športnih copatah/natikačih. Da vse skupaj ni hec in nateg pa si lahko pogledate v filmčku spodaj. Možakar je original ni kaj.