Archive za Oktober, 2011

Lep sončen dan na Košutnikovem turnu.

Oktober 18, 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

V nedeljo sva se z Mojco odpravila na Košutnikov turn. Dan je bil prekrasen in ugotovila sva, da je jesen v planinah res čudovita. Odtenek zelene se spremeni v rumeno rjavega in ob lepem sončnem vremenu se prične čisti užitek.

kosutnikov turn

Najprej sva prispela na planino Dolga njiva od koder se pot nadaljuje levo. Tukaj je trava še zelena.

Hitro sva napredovala proti vrhu, ki ga lahko že vidimo v ozadju.trava je že spremenila odtenek.

Proti vrhu je treba malo uporabljati roke.

Na vrhu pa čudovit pogled proti vrhovom Karavank. V ozadju pa lahko vidimo Triglav.

kosutnikov turn

Na vrhu sva se posončila in pošteno razgledala naokoli.

kosutnikov turn

Bilo je ravno dovolj snega, da sva se lahko tudi kepala.

Čudovit razgled na Kamniško-Savinjske planine.

kosutnikov turn

Pogled v dolino.

Lepena – Krn – Prehodci – Koča pod Bogatinskim sedlom – Lanževica – Velika Baba – Lepena

Oktober 03, 2011 Avtor: admin Kategorija: hribolazenje

Dvodnevna krožna tura v čudovitem svetu  Julijskih Alp.

Po čudovitem dopustu na morju kjer sva se z Mojco res odpočila so me podplati že močno zasrbeli. Odločil sem se za dvodnevno pot po Julijcih. Na pot sem povabil Marjana ki je nemudoma bil za in že sva pakirala nahrbtnike. Odpeljala sva se do Doma Klementa Juga v Lepeni in tam pustila avto. Bila je soboto in lepo vreme, kar je imelo za posledico precejšen obisk. Bila sva že pozna in ob 10:00 sva zakorakala proti vrhu. Hitro sva napredovala in čez uro in pol sva že prispela do Doma pri Krnskih jezerih.

Od koče naprej se odpre čudovita dolina proti jezru.

Brez prestanka sva nadaljevala do jezera kjer sva se ob res lepem pogledu na jezero malce spočila.

Počitek on Krnskem jezeru

Postajalo je vroče in na poti od jezera do vrha Krna sva močno sopihala.

Tik pod vrhom Krna sonce močno pripeka.

Na vrhu sva si ob smradu ovčjih iztrebkov, ki se je mešal s smradom iz sendvičev z mortadelo ter majonezo na hitro razgledala naokoli. Razgledi so bili res fantastični in videlo se je vse.

Pogled na Krnsko jezero z vrha Krna.

V načrtu sva imala še pot do Komne. Pod Peski sva se spustila do pokopališča vojakov iz prve svetovne vojne in nadaljevala do Prehodcev.

Pod kapelico se pot usmeri navzdol in pelje proti Prehodcem.

Marjan opazuje neverjetne skalne strukture na poti.

Na Prehodcih sva se morala zopet povzpeti do Bogatinskih vratc in zatem navzdol do Koče pod Bogatinom.

Tukaj sva se vrnila na pot Komna - Krnsko jezero.

Dan se je že počasi poslavljal. Pred kočo sva še uspela pojesti joto in palačinke, ko je zahladilo in morala sva se preseliti v notranjost.

Jotica in palačinke sva pospravila, sedaj pa še mrzel radlerček.

Ob prijetnem večeru v koči, ko so nekateri gledali film Prety woman in drugi brali Planinski vestnik se je večer prevesil v noč in odšla sva spat v najino sobico. Ob smehu in šalah o papirnatih rjuhah sva se prijetno utrujena pogreznila v spanec. Za nama je bilo 8 ur naporne hoje. Aja, Marjan je ostal brez svojih natikačev (copat) kajti nekdo je mislil, da so skupni in mu jih je pomotoma vzel. Dobro sva se naspala in zjutraj ob 7:30 sva že maširala prosti Lanževici.

Zjutraj je sonce obsijalo gore nad Kočo pod Bogatinom.

Med potjo sem na mestu kjer sva se preoblekla v majico s kratkimi rokavi izgubil očala. No to se mi je posvetilo po 15 minutah hoje. Nič, odvrgel sem nahrbtnik in jih odšel iskati. Kdor nima v glavi ima pač v nogah. Na srečo sem jih našel.

Na mulatjeri sem se malo posončil in ugotovil, da sem izgubil očala.

Še malo pa sva na Lanževici.

Po čudovitem svetu Lepe Komne sva se povzpela do vrha Lanževice ter si tam privoščila zajtrk. Zopet sva se razgledovala kar nekaj časa in uživala v miru ter sončnem vremenu.

V ozadju Krn, desno pa Velika Baba. počasi sva se odpravila na Babo.

Po nemarkirani poti sva se povzpela še na Veliko Babo.

there's a......take me home...take me home.

Sledil je spust do koče pri Krnskem jezeru.

Dom pri Krnskih jezerih in Dupeljsko jezero.

V sončnem vremenu sva po grlu spustila dva mrzla radlerja in se spustila nazaj v Lepeno. Pot je tehnično povsem nezahtevna vendar izredno lepa. Priporočam.