Iz Ljubljane čez Polhograjsko in Škofjeloško hribovje ter nazaj.

Razdalja: 80km
Čas na kolesu: 3:26 min.
Povprečna hitrost: 23,44 km/h
Maksimalna hitrost: 64,2 km/h

Danes sem se odločil, da prevozim že eno malo bolj konkretno turo na kolesu. Odpravil sem se na krožno pot iz Ljubljane. Pot me je vodila iz centra Ljubljane v Podutik, čez Preval ( 369m ) v Stransko vas in naprej po cesti do Polhovega Gradca. Od tu sem se povzpel do cekvice Sv. Lenart ( 861m ) na Črnem vrhu. Spustil sem se in nadaljeval do Pasje ravni na višini cca. 1000 metrov. Pot se je naprej spustila do vasi Lučine in naprej skozi dolino potoka Mala voda do Polhovega Gradca. V Ljubljano sem se vrnil po isti poti. Zanimivo pa je, da sem sabo vzel fotoaparat v katerem ni bilo baterije in tako sem lahko naredil le nekaj posnetkov s telefonom, ki pa je imel že tudi precej prazno baterijo. Rezultat so slike, ki izgledajo kot bi jih nekdo narisal. Ves čas na poti me je spremljal  smrad gnojnice, ki jo trenutno zlivajo po vseh obdelovalnih površinah in travnikih. Na koncu sem imel že precej utrujene noge in ko sem po stopnicah nosil kolo me je že kar pošteno navijalo v noge. Prelep dan na kolesu ni kaj.

[Show slideshow]

Marko, Jure, Jernej in Sergio Tacchini na Voglu.

Pred kratkim sva se z Mojco mudila v Polju. Srečala sva moja stara soseda, sošolca in prijatelja Jerneja in Jureta. V prijetnem spomladanskem večeru ob pivu in pizzi smo se dogovorili, da se odpravimo smučat. Takoj v ponedeljek sem oba poklical in dogovorili smo se za četrtek. Najprej smo se zmenili za Krvavec vendar smo kasneje izvedeli, da tam isti dan poteka državno prvenstvo. Gremo rajši na Vogel. Rečeno storjeno in včeraj smo se zgodaj zjutraj odpravili na Vogel. Odprava je bila legendarna ker sem jaz nazadnje smučal pred šestimi leti, Jernej pred dvanajstimi leti, Jure pa je vmes celo nekaj posmučal. Skratka obetal se je zanimiv dan, bolj srečanje veteranov. Midva z Jernejem sva bila še brez smučk in na srečo ja na vrhu delovala še ena izposojevalnica. Dobila sva neke Fisher carving smučke, ki naj bi bile po zagotovilih dekleta “solidne”. Nameraval sem si izposoditi nekaj najboljšega vendar kot ponavadi pač niso imeli moje velikosti. Dugače pa sem prvič smučal s carving smučkami in po cca. šestih vožnjah sem ugotovil, da lahko samo z rotiranjem telesa naredim veliko dela. Cool. Vreme je bilo odlično, Julijci v beli preobleki so blesteli. Blesteli pa smo tudi mi, ki smo popoldan bili skoraj edini trije smučarji, ki so še smučali. Poleg nas si lahko opazil samo še nekaj bordarjev, k i pa so se zadrževali na poligonu. Končali smo ob 15:30 in se do 16:30 še malo posončili na terasi. Hudo, drugo leto pa bo smučanja sigurno več.

[Show slideshow]