Danes sem nadaljeval z odkrivanjem slovenskih  hribov in dolin. Nevarnost snežnih plazov, velike količine snega in nestabilne razmere so me tudi tokrat napotile stran od visokih vršacev. Vendar v Sloveniji zlahka najdemo zanimive vzpone v sredogorju. Tokrat sem se skupaj z Marjanom napotil na Veliko Kozje, zanimiv vrh v Zasavskem pogorju. Vzpon ni zahteven in na določenih mestih je le potrebno biti malo previden kadar drsi. Na vrhu je vaš trud poplačan s čudovitim razgledom na Kum, Kamniško-Savinjske Alpe, Peco…Predlagam, da v Zasavju odstranimo vso industrijo v dolini, očistimo reke in okolico ter dobimo idealno pokrajino za pohodništvo.

[Show slideshow]

Včeraj sva se odpravila na Kamniški vrh. Obiskujeva ga že dolgo in vedno znova naju očara z lepimi razgledi in tišino. Tokrat je na vrhu močno pihalo in kar hitro sva jo morala popihati dol. Na vrh pelje več poti. Na žalost pa ljudje ne upoštevajo markiranih poti in sedaj je pobočje že kar pošteno prepleteno z različnimi bližnjicami.Čas vzpona po direktni poti je 1:30 minut. Avto pustite na spodnjem parkirišču pri mostu, ki prečka reko in se zapodite proti vrhu. Najprej hodite po cesti mimo vasi in kaj kmalu se začnete vzpenjati po poti. Naklonina je kar poštena, tako, da vas čaka “naporno” sopihanje. No, ampak saj tudi to je eden izmed čarov hribolazenja, mar ne?

[Show slideshow]

Osolnik je prijeten hribček zahodno od Medvod. Peljete se do Medvod in na prvem semaforju pred Medvodam zavijete levo čez železniško progo. Cesta vas popelje mimo vasi Sora in v vasi pri cerkvi parkirate avto. Od tam vas vodi markirana pot na vrh kjer je čudovit razgled na vse možne vršace v Sloveniji. Tokrat sva ujela sonce in se uspela nekaj minut celo malo posončit. Vzpon ni zahteven in vam bo vzel urco in pol. V kolikor vas po izletu premaga lakota obiščite gostilno Legastja v bližini. Poleg dobre hrane imajo odlične domače torte. MNJAM!!!