Na Slatno čez hladilnik

Vdirajoč sneg nad Bohinjem

Sivo rdeča modela na vrhu Slatne.

Napovedano je bilo lepo vreme v hribih in z Denisom sva danes drvela na planino Blato. V načrtu sva imela grapo med Kredo in Slatno vendar sva najprej morala preveriti razmere. Takoj, ko sva prispela na gozdno cesto za na planino Blato pa sva naletela na prve težave. Kar naenkrat sva se zaradi moje neumnosti znašla sredi poolnoma ledene ceste in nisva mogla ne naprej ne nazaj. Denis je izstopil, si nataknil dereze in mi pomagal pri manevriranju ter zadrževal avto. Jaz sem počasi spuščal avto nazaj. Nekajkrat je le-ta nekontrolirano začel drseti in v načrtu sem že imel rezervni plan. V kolikor bi začel drseti proti grabnu ali pridobivati hitrost bi lahko samo še izskočil. James Bond, Steven Seagal ali Silvester Stallone manever pač. Razmišljal sem, kako škoda bi bilo izgubiti mojega 12 let starega Megana. Na koncu nama je uspelo avto celo obrniti in se dokopati asfalta. Vse skupaj pa nama je vzelo precej časa in nekaj energije. Avto sva tako pustila nekje na pol poti do planine Blato in nadaljevala peš. Cesta je bila ledena kot bob steza in sva jo, kjer sva le mogla, usekala kar čez gozd. Kmalu sva bila na planini Laz od koder sva si ogledala najin cilj. Od daleč se je videlo, da je v grapi malo snega. Nadaljevala sva v smeri grape skozi ruševje kjer se je sneg prediral in hoja je postajala precej naporna. Ura je bila že ena in južni nepredelan sneg nama ni bil preveč všeč. Odločila sva se, da se na Slatno rajši povzpneva čez “hladilnik”. Kmalu sva uživala na sončku na vrhu Slatne. Skočila sva še do izsteka grape in se kasneje še malo okrepčala. Bilo je že pozno in poiskala sva prehod v dolino ter se odpravila proti planini Dedno Polje. Ob pogledih prijateljev gamsov sva se spustila do planine in nadaljevala proti Planini ob Jezeru.Sledil je še spust do ceste pri Planini Blato. Zopet sva sekala ovinke in se tako izognila poledici, ki zna presenetiti utrujene noge. K avtu sva prišla ravno, ko se je začelo temniti. Prijetno utrujena sva jo popihala domov. Aja, še prej pa sem moral zamenjati žarnico.

Takole je izgledala cesta. Popolnoma ledena.

Branje strokovne literature na planini.

Pogled na grapo med Slatno in Kredo

Denis šiba proti hladilniku.

V hladilniku je pa mrzlo. Ampak ni panike ker imava telesno ogrevanje kar pošteno priključeno.

Končno sonce in kmalu bova na vrhu.

Pogled na planino V Lazu.

Pobočje Krede kjer so se pasli gamsi.

Čudoviti Tosc.

V dolino so naju spremili pogledi gamsov.